Fotografija je nastala pred dobrim letom dni, ko so v Beogradu potekali protivladni protesti, ki jih je organizirala populistična Srbska napredna stranka (SNS), takrat pa so jo objavili različni srbski mediji. Prvak SNS Tomislav Nikolić, ki se bo čez dober teden dni v drugem krogu predsedniških volitev pomeril z dosedanjim predsednikom Srbije in liderjem Demokratske stranke (DS) Borisom Tadićem, se je na isti dan odločil za gladovno stavko. Čeprav je takrat iz troseda v srbskem parlamentu sporočil, da jo bo nadaljeval, dokler vlada ne določi datuma predčasnih volitev, jo je v zasebni bolnišnici prekinil že po tednu dni. Vladajoča koalicija pod vodstvom DS je namreč zavrnila zahtevo opozicije, da bi parlamentarne volitve razpisali že decembra.

Tako so se odvile pred dobrim tednom dni, in čeprav je na njih slavila SNS, bo vlado vnovič sestavila DS. "Državljani so v tokratni kampanji imeli na voljo, da izberejo najmanjše zlo. Niso slišali hvaljenja v smislu 'mi smo boljši zaradi tega ali onega' ali 'uredili bomo to in ono', temveč pozive 'glasujte za nas, ker smo manjše zlo od drugih'. Zaradi tega je bilo veliko negativne kampanje, na katero se je še največ opirala vladajoča Demokratska stranka. Kar ne preseneča, saj se ta stranka ni lotila korupcije, država pa se je znašla v velikih težavah, kot so visoka brezposelnost, propadla privatizacija, korupcija, kriminal. Ker se z ničimer niso mogli pohvaliti, so napadli svoje glavne nasprotnike, Srbsko napredno stranko. Ti pa so jim odgovorili prav tako z negativno kampanjo, vendar v manjši meri. Kampanja je bila zares umazana," zadnji mesec pred volitvami v Srbiji opisuje novinar Centra za raziskovalno novinarstvo, ki deluje pod okriljem Neodvisnega združenja novinarjev Srbije, Stevan Dojčinović.

Čeprav naročnik letaka, ki so ga delili po srbskih ulicah, ni bil naveden, je bilo jasno, kdo stoji za projektom. Njegovi avtorji so poleg ne ravno posrečenih fotografij Tomislava Nikolića objavili tudi njegove flope z naslovom "včeraj eno, danes drugo, jutri kdo ve kaj". Medtem ko naj bi nekdanji Šešljev politični sopotnik aprila 2008 izjavil, "da je haaško sodišče izmišljeno in da noben Srb ne bo več končal pred njim", naj bi se že junija 2010 popravil, "da bo na oblasti izpolnjeval vse zahteve haaškega sodišča". Svoje mnenje je spremenil tudi o Evropski uniji: aprila 2008 je Tadića še videl v zaporu, če bi podpisal pogodbo o približevanju EU, leto kasneje pa je že priznal, "da Srbija nima nobenih možnosti brez sodelovanja z EU".

Podatki so skriti pred očmi javnosti

"Kot kaže, se negativna kampanja in boj med demokrati in naprednjaki nadaljujeta. Obtožbe se širijo tudi prek televizijskih spotov. Demokrati objavljajo posnetke štiri leta starih Nikolićevih izjav, naprednjaki na drugi strani vračajo, da je glas za Đilasa glas za Dinkića," so na zaostrovanje negativne kampanje sredi aprila opozorili na spletni strani eizbori.com, ki je nastala za namen nepristranskega in objektivnega poročanja o letošnjih parlamentarnih in lokalnih volitvah v Srbiji. Volilci so lahko tako besedno obračunavanje med največjima konkurentoma na tokratnih parlamentarnih in predsedniških volitvah spremljali praktično povsod: na televiziji, internetu, uličnih plakatih in nalepkah, v časopisih...

Medtem ko se je na internetu pojavil videospot z naslovom Poznamo vas od prej, v katerem reperji poleg Arkana in Legije omenjajo Nikolića in njegovo desno roko Aleksandra Vučića, so se na ulicah pojavili plakati in nalepke v dveh različicah, vendar z istim sporočilom - pred volilci očrniti svojega najresnejšega političnega nasprotnika. Na fotografijah tako Tadićeve kot Nikolićeve druščine se je namreč pojavilo vprašanje "Oni lepo živijo, pa vi?". "Tokrat so morali biti v spotih kampanje navedeni tudi naročniki, medtem ko je bilo to na uličnih plakatih težko ugotoviti. Podatki o tem, kdo komu vodi kampanjo, so sicer netransparentni in skriti pred očmi javnosti. Bolj se domneva, kot pa govori o konkretnih podatkih. Srđan Šaper (ustanovitelj agencije McCann Group, op.p.) je dolgoletni sodelavec in prijatelj Borisa Tadića in gotovo najbolj zaslužen za njegov in strankarski imidž. Govorilo se je, da je SNS za svojo kampanjo angažirala strokovnjake iz ZDA. Prav tako ostaja neznano, kdo je financiral prihod bivšega newyorškega župana Rudyja Giulianija, da bi pomagal SNS in njenemu kandidatu za beograjskega župana Aleksandru Vučiću," pojasnjuje profesor politologije z beograjske fakultete političnih ved dr. Slaviša Orlović, medtem ko Dojčinović dodaja, da so lahko volilci med tokratno kampanjo videli, da so nekatere stranke zelo blizu kontroverznim domačim podjetnikom, pri čemer omenja Nikolićevo SNS in tajkuna Milana Beka.

Objave političnih stališč po ukazu

V tokratni kampanji pred srbskimi supervolitvami smo imeli tudi Slovenci svoje predstavnike. Eden takih je Sebastjan Jeretič, direktor in lastnik podjetja Nevro PR. Potem ko sta mu v Sloveniji uspela dva velika meta - najprej je do parlamentarne zmage popeljal Pahorjeve Socialne demokrate, kmalu zatem pa v domačem kraju na županski stol posedel Petra Bossmana -, je na pomoč priskočil še srbskemu politiku Mlađanu Dinkiću in njegovi stranki Združene regije Srbije (URS). Ta je na koncu za las prestopila parlamentarni prag.

"Kampanja je bila izjemno kaotična, kompot vsega, čista norišnica. Tudi sam sem se moral veliko pogovarjati s poznavalci tamkajšnjega sistema, da sem lahko razumel, kdo stoji za določeno zgodbo. Gre namreč za zelo personaliziran politični prostor, ki je močno vezan na denar. To, kar se dogaja, nima zveze s politiko," nam je svoje občutke o srbski kampanji povzel Jeretič, ki se je že vrnil v Slovenijo. Čeprav je Nikolić pred televizijskimi kamerami razlagal, da ima on čiste račune, da pa bo oblast za kampanjo proti njemu porabila petnajst milijonov evrov, gre po Jeretičevem mnenju za bistveno višje zneske, ki jih ne moremo primerjati s slovenskimi razmerami.

Slovenske stranke, ki so se na predčasnih volitvah prebile v državni zbor, so namreč za zadnjo volilno kampanjo, v kateri zaradi slabega finančnega položaja ni prišlo do poplave televizijskih oglasov in obcestnih plakatov, uradno porabile nekaj več kot pol milijona evrov, v najboljših časih pa okoli 1,5 milijona evrov. "Če si pogledal količino oglasov, je bila srbska kampanja medijsko masovna. Šlo je tudi za polurne plačane televizijske bloke. To je neverjetno. Edino, česar ni bilo opaziti med kampanjo, so televizijska soočenja v pravem pomenu besede," pojasnjuje Jeretič. Da so stranke med to kampanjo zakupile ogromno oglasnega prostora na televizijah, se strinja tudi dr. Orlović, medtem ko Dojčinović dodaja, da je pri tem v veliki prednosti DS, "ker ima močan vpliv na medije". Jeretič je srbski medijski prostor označil za beloruskega: "Pri nas gre pri odnosih z mediji za piarovske nastope, malo stisneš, tam doli pa lahko to razumeš kot ukaz."

Medijski spektakel zgolj kulisa

Da pa negativna kampanja, ki sta jo vodili predvsem DS in SNS, ne prinaša pozitivnih učinkov, je že pred volitvami pokazala anketa, ki jo je na vzorcu 1400 anketirancev opravila agencija Partner Consulting. Negativne kampanje, na katero se je po mnenju avtorjev ankete še najbolj opirala DS, ni podpiralo okoli 70 odstotkov vprašanih, kar se je na koncu pokazalo tudi pri padcu podpore obema največjima strankama. "Sama kampanja ni ničesar spremenila. Če je že imela kakšen vpliv, so bili to promili odstotkov. Medijski spektakel je zgolj kulisa za tisto, kar se dogaja na terenu. Glasovi so se kupovali za 10 ali 20 evrov, vsak, ki ga je stranka zaposlila v nekem podjetju, pa je bil dolžan, da na volitve pripelje sorodnike in prijatelje," pojasnjuje Jeretič, ki je deloval predvsem v severnem delu Srbije.

Po njegovih besedah čista kampanja ne obstaja, je pa treba ločiti negativno od umazane kampanje. "Oglasi so negativna kampanja. To je popolnoma ameriški stil, ki je zame okej in je bil tudi v Srbiji profesionalno izpeljan. Drugo pa je umazana kampanja, ki jo je na primer doživela kandidatka URS za županjo Novega Sada Maja Gojković. Nasprotniki so poklicali njeno mater, ki boleha v bolnišnici, in ji izrekli sožalje, češ da je njena hči umrla. Gojkovićeva je morala zato med kampanjo dva dni preživeti ob materi," primer umazane kampanje opisuje Jeretič.

Najvišji delež neveljavnih glasovnic doslej

Čeprav tudi dr. Orlović poudarja, da negativne kampanje pred tokratnimi volitvami ni bilo več kot na primer v ZDA, pa hkrati priznava, da se je med kampanjo o pomembnih vprašanjih za Srbijo govorilo zelo malo. "V Beogradu je bila nekoliko bolj prisotna tako imenovana kampanja belih lističev, ki je imela negativen vpliv predvsem na volilni rezultat Liberalnodemokratske stranke, deloma pa tudi na DS. Stanje razočaranja, apatije ter zasičenosti s politiko in strankami se je izrazilo tudi z največjim deležem neveljavnih glasovnic doslej, saj je ta presegel štiri odstotke," opozarja profesor političnih ved.

Tudi Dojčinović se ni udeležil volitev. "Enostavno nisem imel koga voliti. Novih strank ni, obstoječe pa imajo sumljivo preteklost oziroma se jih povezuje s korupcijo. Če je bil motiv tokratne kampanje, da volilci izberejo manjše zlo, sam pri tem ne želim sodelovati," daje jasen signal srbskemu političnemu prostoru šestindvajsetletni novinar, ki je pred kratkim za serijo tekstov z naslovom "Projekt Ćopić", v katerih je s kolegi razkrival nepravilnosti pri privatizaciji in pranju denarja Darka Šarića, dobil nagrado za raziskovalno novinarstvo.