V letu dni je z ekipo in partnerji, med katerimi so večja slovenska podjetja, zastavil projekt S project, v okviru katerega bodo ravno jutru začeli S akademyjo. Slokarja smo povprašali, kako bo potekal projekt socialnega podjetništva. 

Začenjate socialno podjetništvo brez socialnega podjetja, ker se jih v Sloveniji še ne da ustanoviti. Kako bi ocenili to (pre)počasno vzpostavljanje podpornega okolja in kako na to gledajo vaši partnerji v tujini?
Ko sem se aprila lani udeležil konference o socialnem podjetništvu, se je že veliko govorilo o zakonu o socialnem podjetništvu. Danes, leto pozneje, še vedno vsi samo govorijo. Resnično ne razumem, kje se zapleta, in dobro bi bilo, da bi se malo »zmigali«. Je pa tudi res, da tudi ko bo možno ustanoviti socialno podjetje, ne vem, koliko »socialnih podjetnikov« se bo za to odločilo. Zakon podjetjem, ki se bodo v nadaljevanju odločila postati socialna, ne prinaša ugodnosti, le birokracija se bo še dodatno povečala.
Mladi pravnici, ki nama pomagata pri pravnih zadevah v S projectu, sta se odločili, da je trenutno za naše poslovanje najboljša oblika zavoda. V nadaljevanju pa resnično upam, da bo zakon čim prej stopil v veljavo. In da se bo socialno podjetje dejansko razlikovalo od ostalih pravnih oseb. Sicer nima smisla izgubljati časa in na dolgo ter široko debatirati o tem. Pojdimo rajši delat.

Kako ste zasnovali poslovni model projekta, da ga boste lahko izvedli brez podpore države?
Če želi socialno podjetje preživeti, mora ustvarjati še več dodatne vrednosti kot navadna podjetja. Prav zaradi tega morata biti inovativnost in kreativnost še na bistveno višji ravni. Naš poslovni model temelji na različnih produktih, ki smo jih razdelili v dva dela. V prvem delu so produkti, ki jih bomo in smo jih že razvijali z velikimi slovenskimi podjetji in blagovnimi znamkami. Drugi del pa so produkti, ki jih bomo na trg dali sami. Vsi produkti pa bodo na trgu pod lastnimi in novimi S blagovnimi znamkami. Dobiček od prodaje produktov bo namenjen akademiji, kjer bomo izobraževali mlade iz socialno ogroženih družin oz. okolij.

Med številnimi interesenti ste izbrali sedem prvih udeležencev akademije. Kakšne ljudi ste izbirali in kaj želite narediti iz njih v šestih mesecih, kolikor traja izobraževanje?
Izbirali smo mlade, ki želijo v življenju narediti korak naprej in so se za to pripravljeni učiti, delati in uživati v tem, kar delajo. Iskali smo mlade, ki ne vedo natančno, katere zmožnosti se skrivajo v njih. Naša naloga je, da jih odkrijemo in jih naučimo s tem živeti in ustvarjati.
Mladim želimo pokazati pot do njihovega uspeha v življenju. Jim pokazati, da morajo biti najprej zadovoljni sami s sabo in potem z zabavo, užitkom in energijo delati stvari, ki jih dopolnjujejo in razvijajo. Denar pa bo na koncu le posledica vsega skupaj. Velik poudarek bo tudi na etiki in odnosu do drugih ljudi.

Kaj pove tako veliko zanimanje mladih za sodelovanje v projektu socialnega podjetništva?
Mislim, da je bistvo v tem, da mladim ponudimo nekaj drugačnega. Zastarel sistem učenja zamenjamo z novim, ki poleg teorije temelji tudi na praksi. Skozi naš program se bodo učili o podjetništvu, življenju, etiki... Obiskovali jih bodo ljudje iz sveta zabave, vodilni gospodarstveniki. Pokazati jim moramo, da lahko uspe prav vsak med njimi. Samo upati si je treba.
Program S akademyje, kot jo imenujemo, mi je resnično zabaven, raznolik in predvsem življenjski. Mladi potrebujejo akcijo. In tu jo bodo dobili.

Kakšni profili kadrov bodo prihajali z vaše akademije? Se bodo večinoma zaposlovali pri partnerjih projekta ali bodo pripravljeni tudi na trg dela?
V prvi sezoni bomo zaradi možnosti, ki jih imamo (kuhinja, učilnica…), izobrazili sedem kuharjev. Delali bomo za to, da se bodo produkti S projecta razvijali tako, da bomo mlade lahko zaposlili pri nas. Če pa to ne bo možno, vem, da se bo mladih s takim znanjem, kot ga bodo pridobili na naši S akademyji, razveselil prav vsak. Za naslednje sezone pa že razmišljamo o izobraževanju kadrov na različnih področjih. Katera bodo, vam izdamo v prihodnjih šestih mesecih.

Katere veščine in posameznikove lastnosti so po vašem najbolj pomembne za dobro delo oz. ustvarjanje dodane vrednosti?
Predvsem menim, da je pomembno, da posameznikom dovolimo, da prevzamejo odgovornost za to, kar delajo. Da jim dovolimo, da se izražajo in ustvarjajo. Brez zabave pa seveda tudi tukaj ne gre. Glede na to, da na delovnem mestu preživimo vedno več časa, moramo tam uživati in se zabavati. Posledica zabave in užitka na delovnem mestu pa je višja dodana vrednost.