Po deložaciji družine Vaskrsić iz hiše v občini Litija je namreč ministrstvo za pravosodje in javno upravo za vlado pripravilo posebno poročilo o primeru in nato še analizo določb predpisov glede neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev.
Po seznanitvi z analizo je danes vlada ministrstvo zadolžila, da na podlagi usklajevanja z zainteresiranimi javnostmi pristopi k pripravi sprememb zakona z namenom povečanja učinkovitosti izvršilnega postopka zaradi zmanjšanja plačilne nediscipline.
Za izvršbo na nepremično, ki je dolžnikov dom, pa ministrstvo hkrati predlaga možnost dodatnega ukrepa zaradi varstva dolžnika. Možno bi bilo določiti dodatno opozorilo dolžniku, mogoče s strani sodišča, da s plačilom ali predlogom za izvršbo na drugo sredstvo nepremičninsko izvršbo prepreči, so na ministrstvu za pravosodje in javno upravo zapisali v sporočilu za javnost.
Veljavna ureditev upniku nalaga obveznost, da v primeru, ko predlaga izvršbo proti svojemu dolžniku, predlaga tudi izvršilna sredstva, pri izbiri sredstev pa ni omejen. Dolžniku hkrati omogoča, da v postopku izvršbe predlaga drugo izvršilno sredstvo, ki bo zadoščalo za poplačilo dolga, ali pa tega plača, kaže analiza ministrstva.
V postopkih pred sodišči veljavna ureditev predpostavlja skrbnost strank, da pravočasno utemeljeno uveljavljajo možnosti, ki jih v postopkih imajo. "Glede na majhno število realiziranih nepremičninskih izvršb pri nižjih zneskih terjatev taka ureditev do neke mere tudi prispeva k temu, da dolžniki svoje dolgove vsaj po tem, ko že teče postopek izvršbe, poravnajo," ugotavlja ministrstvo.
Ob vsem navedenem pa je treba, še posebej v okoliščinah znane plačilne nediscipline, upoštevati tudi učinkovitost izvršbe v primerih, ko dolžnik svojega dolga noče prostovoljno plačati. S tem so povezani tudi znani predlogi določenih zainteresiranih javnosti oziroma interesnih združenj, ki menijo, da je treba zaradi večje učinkovitosti položaj dolžnikov v izvršilnih postopkih še bolj zaostriti, dodajajo.
Ob tem poudarjajo, da je že po veljavni ureditvi dolžnik o začetku postopka o vsaki načrtovani javni dražbi v izvršilnem postopku obveščen. "Seveda pa mora pokazati toliko skrbnosti, da vsaj sprejme pisanje, ki mu ga posreduje sodišče, in posledično deluje v skladu s pravnim poukom," so zapisali na ministrstvu.
V sodelovanju z ministrstvom za finance bo ministrstvo za pravosodje in javno upravo pripravilo tudi spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bodo potrebne zaradi sprememb zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.
Zoran Vaskrsić je bil 124 evrov dolžan ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija. Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga.
Primer Vaskrsić je tako pokazal na nekatere nesorazmernosti, ki jih omogoča zakonodaja. Varuh človekovih pravic je opozoril, da je ureditev, ki zgolj zasleduje cilj, da se upniku omogoči, da pride do poplačila svoje terjatve, sicer upravičena in legitimna, vendar "ni povsem v skladu z enim od načel pravne države - z načelom sorazmernosti".
