Nujno znižati proračunski primanjkljaj
Janša je ob predstaviti rebalansa za leto, katerega polovica je skorajda že minila, poudaril, da je nujno treba znižati proračunski primanjkljaj. Ta je v zadnjih treh letih presegal šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naša rast zadolževanja je bila najvišja v EU, je bil kritičen.
Da bi primanjkljaj znižali na tri odstotke BDP, je vlada pripravila zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim se znižuje poraba na številnih področjih. Janša je pojasnil, da bomo 750 milijonov evrov plačali za obresti, kar je bistveno več kot lani ali predlani. "Vse, kar bomo privarčevali z znižanjem plač, potnih stroškov in na ostalih področjih, bomo dali za obresti," je povzel in obžaloval, da nič od tega ne more iti za investicije.
Lažje poti ni, je dejal o proračunskih dokumentih. "Slovenija je tri leta živela v prepričanju, da se bodo stvari popravile same po sebi, a smo v ponovni recesiji, in mislim, da mora biti konec utopičnega prepričanja, da se lahko zadolžujemo in bo nekdo drug plačal naše račune," je dejal.
Poleg javnofinančnega tudi psihološki problem
Časa za še en mesec pogajanj po njegovih besedah ni, sprejemu rebalansa in zakona za uravnoteženje javnih financ pa bodo sledila pogajanja o socialnem sporazumu. Glede tega je dejal, da "ni katastrofa, če nekdo izgubi delo, katastrofa je, če delo izgubiš in kmalu ne dobiš enakega ali bolje plačanega delovnega mesta". Ob tem je dejal, da bi si vladna koalicija zelo želela, če bi opozicija sprejela ponujeno roko partnerstva.
Poleg javnofinančnega pa ima Slovenija tudi psihološki problem. Medtem ko je vse od osamosvojitve napredovala in do leta 2008 prehitevala povprečni razvoj v EU, pa jo je kriza bolj prizadela kot druge in od takrat ne lovi več evropskega povprečja, temveč zaostaja. Po zadnjih podatkih smo padli za več kot pet odstotnih točk, kar izničuje prednost, ki smo jo imeli pred novimi članicami še na začetku krize, je dejal Janša.
Kriza je gospodarstvo prizadela bolj kot pa javni sektor, je ugotovil premier. V času, ko smo v gospodarstvu izgubili 120.000 delovnih mest, pa se je v javnem sektorju na novo zaposlilo skoraj 10.000 ljudi. Del teh zaposlitev v kriznem času ni bil upravičen, je opozoril.
Koalicija trdno stoji za rebalansom
Koalicija za rebalansom trdno stoji. Andrej Šircelj (SDS) ga vidi kot prvi pomemben korak, da se spremeni javnofinančni trend ter da se podjetnikom in mednarodnim finančnim ustanovam jasno sporoči, da se razmere v Sloveniji spreminjajo na bolje.
Ker Slovenija v zadnjih letih ni uskladila porabe s prihodki, je po njegovih besedah skrajni čas za ukrepanje. V nasprotnem primeru bi nadaljnje kopičenje dolga ogrozilo socialno državo in ustvarjalo nemoralne razmere obremenjevanja prihodnjih generacij, je prepričan.
Ob tem pa v SDS pričakujejo, da bo vlada naredila tudi nadaljnje korake v smeri izboljšanja pogojev gospodarjenja, stabilizacije finančnega sistema, izboljšanja pravne varnosti in spodbujanja investicij. Pri tem pravi, da bodo investirali podjetniki, saj podjetništvo ni vloga države.
Delno prilagoditev porabe po Šircljevih besedah dopolnjujejo tudi ukrepi na prihodkovni strani. Kot skrajni ukrep je predvidena tudi možnost dviga DDV, ki pa je po njegovem mnenju skrajno negativen ukrep. Ta namreč najbolj prizadene najrevnejše, davek pa je nepregleden in nepravičen.
Starman: Pas bi bilo treba še bolj zategniti
Bojan Starman (Državljanska lista) meni, da bi bilo treba pas zategniti še bolj, saj bo država letos še vedno ustvarila milijardo evrov primanjkljaja, stroški obresti pa bodo še naraščali.
Rebalans je po njegovih besedah le začetek zgodbe. Gre za zavedanje, da moramo začeti varčevati, saj je to predpogoj za razpravo o tem, kako zagotoviti razvoj, je nadaljeval in pri tem opozoril, da bo za hitrejšo rast v Sloveniji na vseh področjih treba še marsikaj spremeniti.
Tudi v SLS bi podprli še ostrejšo različico rebalansa, saj izhajajo iz razmišljanja, da je javni standard lahko le takšen, kot ga prenese gospodarstvo. Slovenija po besedah Romana Žvegliča v zadnjih letih ni prilagodila standarda močno spremenjenim gospodarskim razmeram, tudi po rebalansu pa še vedno ne bo ničesar privarčevala.
Rebalans s podobnimi argumenti podpirajo tudi v DeSUS in Novi Sloveniji. V DeSUS menijo, da se je z omilitvami nekaterih ukrepov zmanjšalo pritisk na najbolj ogrožene skupine. Podporo vidijo kot del odgovorne politike, zavedajo pa se, da je treba še naprej iskati kompromise, da bi bilo med prebivalstvom čim manj nezadovoljstva. V Novi Sloveniji pa v luči nujnosti varčevanja za nadaljnji razvoj ljudi pozivajo k potrpežljivosti.
Šušteršič: Brez ukrepov bi bilo le še slabše
Brez varčevalnih ukrepov, ki jih vlada predlaga državnemu zboru v sprejem skupaj z rebalansom letošnjega državnega proračuna, bi nam bilo po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča v naslednjih letih še slabše. Gospodarska aktivnost bi upadala vse do leta 2015, brezposelnost pa bi se povečevala, je v DZ dejal minister.
Cilj rebalansa je ukrotiti proračunski primanjkljaj pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), je ob predstavitvi proračunskih dokumentov dejal Šušteršič. Presežek odhodkov nad prihodki torej lahko znaša 1,1 milijarde evrov.
To številko bo treba v naslednjih letih še zmanjšati, še zlasti zato, ker je ustavna komisija DZ v sredo podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo. To nam bo zapovedovalo, da bomo morali do leta 2015 najti rešitve tudi za preostalo milijardo evrov primanjkljaja, je dejal.
"Predlagati smo morali precejšnje prilagoditve v delovanju javnega sektorja, tudi pri plačah in drugih stroških v zvezi z delom," je varčevalne ukrepe predstavil Šušteršič. To je po njegovih besedah nujno in tudi upravičeno glede na to, da so v preteklih letih v zasebnem sektorju opravili večje prilagoditve na krizo kot pa v javnem sektorju.
SD opozarja pred izgubljenim desetletjem
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je povedal, da bi po mnenju socialnih demokratov prioritete zniževanja primanjkljaja temeljiti na ravnovesju med sredstvi za razvoj, zagotavljanjem socialne varnosti in racionalizacijo javne porabe.
V SD ocenjujejo, da predlagani ukrep tem ciljem ne sledi, saj vlada drastično posega v človeški kapital, socialne pravice in tudi v investicije. Zato jih ne bodo podprli.
Prepričan je, da bo znižanje javne porabe zadušilo gospodarsko rast. Opozoril je celo, da bo vlada s svojimi ukrepi povzročila izgubljeno desetletje počasnega okrevanja. Ob tem je izrazil ogorčenje nad dejstvom, da vlada z rebalansom občutno zmanjšuje obseg sredstev za področja, ki zagotavljajo razvojni preboj, in se odreka prihodnosti, ki temelji na znanju.
V SD tudi nasprotujejo temu, da bo varčevanje prizadelo srednji sloj, vlada pa kljub vključitvi 50-odstotne dohodninske stopnje na dohodke nad 70.000 evrov po Vebrovih besedah ne želi obdavčiti bogatejših.
Bratušek: Problem je v načinu dela SDS
Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) pa je protestirala proti načinu dela v DZ v tem tednu. Po mnenju največje parlamentarne stranke ni problem v količini dela, temveč v načinu. Prepričana je, da je predsednik DZ Gregor Virant v tem tednu dopustil pravno nedopustne stvari, takšno delovanje pa naj bi bilo sramota za parlament.
Ob tem v stranki ocenjujejo, da ukrepi uničujejo socialno državo, ki je veliko več od skrbi za najšibkejše. Strinjajo se, da je treba zaradi številnih napačnih odločitev v preteklosti uravnotežiti javne finance, a sami bi to storili bolj uravnoteženo na prihodkovni in odhodkovni strani ob vzporednih ukrepih za spodbujanje gospodarstva.
Varčevanje je tako po njenih besedah potrebno, a se ga je treba lotiti bolj tankočutno in preudarno. Sprašuje se, zakaj je treba že letos tako močno zarezati v življenja ljudi. Prepričana je, da takšna dinamika zniževanja primanjkljaja ni potrebna.
Bratuškova opozarja, da se s predlaganimi spremembami posega v družbeni sistem do korenin. Koalicijo poziva, naj znova premisli, kaj ti ukrepi pomenijo za različne družbene skupine v državi.
