Državni prostorski načrt bo javno razgrnjen vse do 30. maja, do takrat pa imajo občani možnost pisno ali ustno nanj podajati pripombe. Teh pa, če gre soditi po javni razgrnitvi v obeh občinah, ne bo malo, a vsem, kot poudarja Barbara Radovan iz direktorata za prostor, nikoli ne bo mogoče ustreči. Enako meni tudi Drago Bregar z ministrstva. "Prometne povezave so osnova za razvoj vsakega območja in tega se nekateri premalo zavedajo. Hitra cesta bo služila tako boljši dostopnosti Koroške kot tudi povezavi sosednjih držav, Avstrije in Hrvaške. Žal pa običajno na javno razgrnitev pridejo le tisti, ki so proti, tistih, ki so za, pa ni," je dejal v Slovenj Gradcu in poudaril, da z državnim prostorskim načrtom zaključujejo prostorsko umeščanje, ki se je začelo pred osmimi leti.

Najbolj realen odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem

A nihče za zdaj ne zna napovedati niti kdaj bodo zasajene prve lopate niti koliko bo odsek stal, še manj, kdo bo za to dal denar. "Omenjeni prostorski načrt je zgolj podlaga za nadaljnje korake, da se lahko začno pridobivati tudi nepremičnine in različna gradbena dovoljenja," je pojasnila Vesna Žibret iz Darsa. Po mnenju poslanca Matjaža Zanoškarja pa bi lahko bil najprej zgrajen odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem, saj je zanj najmanj pripomb. Po nekaterih namigih bi lahko bila omenjena trasa na vladi dokončno potrjena že konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Najbolj oddaljen pa se ta trenutek zdi odsek do samega Velenja, saj civilna iniciativa iz Braslovč vztrajno nasprotuje priključku v Šentrupertu.

Preveč zemljišč, draga gradnja

V Dravogradu je predvideni potek trase močno razburil predvsem prebivalce Šentjanža in Bukovske vasi, ki si želijo, da se cesta iz dolinskega dela umakne na skrajni rob, s čimer bi ohranili veliko kvalitetnih kmetijskih površin in si zagotovili mirnejše življenje. A se očitno tudi v Slovenj Gradcu zaradi izgube zemlje porajajo dvomi. Tudi županu Andreju Času, ki pa je izrazil zgolj svoje osebno mnenje. "Cesta je nujna, a se bojim, da prinaša več negativnih kot pozitivnih učinkov. Sploh pa se mi zdi gradnja predraga," je dejal. Neuradno naj bi namreč en sam kilometer ceste stal kar 30 milijonov evrov, predvsem na račun številnih okoljskih rešitev. Čas zato dvomi, da bo država v realnem času našla denar za gradnjo, ljudje pa prometno rešitev potrebujejo takoj. "Povezava od Slovenj Gradca do Velenja lahko ostane pod Graško Goro, od tu naprej do Dravograda pa lahko z manj denarja rešimo težave tako, da namesto štiripasovnice umestimo dvopasovnico in zgradimo razbremenilne ceste," meni Čas.

Zanoškar pa ocenjuje: "Stroka in načrtovalci so se odločili za varianto, ki je bila večkrat predmet razprave. Tudi občina Slovenj Gradec je dajala pripombe, ki so jih načrtovalci upoštevali, kolikor so jih lahko." Ob tem je dejal še, da so med prebivalci izvedli tudi anketo, ki je pokazala, da je interes med občani za cesto velik.

Eni za, drugi proti

"Trasa ceste bi se morala bolj umakniti od naselij, takšna, kot je predlagana, bo kmete uničila," je prepričana upokojena odvetnica Joža Konečnik, z njo pa so se strinjali tudi številni kmetje, ki so se udeležili razprave. Natalija Vrhunc, ki je izdelala okoljsko poročilo, je pojasnila, da bo trasa res vzela 65 hektarov najboljših in 47 hektarov drugih kmetijskih zemljišč, a bodo kmetje za to dobili odškodnino.

"Infrastrukturo imamo še iz časov Marije Terezije. Vem, da so posegi v okolje problem, a posegi bodo in so za ceste kjer koli in vedno bo sto civilnih iniciativ proti. Premalo se zavedamo, da je cesta okno v svet in bi si morali prizadevati, da bodo naši otroci čim hitreje prišli do centra Slovenije, do Ljubljane," pa meni predsednik vaške skupnosti Legen Edvard Turičnik. Temu pa pritrjujejo tudi mladi. "Izobraževali smo se, da bi imeli kvalitetna delovna mesta, zdaj pa nam podjetja po tekočem traku propadajo samo zato, ker nimamo ustrezne ceste. Mi, mladi, zato gledamo na to drugače," je dejal Tadej Mirkac v imenu številnih mladih Korošcev.

Načrtovalci bodo vse pripombe, ki jih bodo prejeli do konca maja, skrbno pregledali in nanje tudi odgovorili, za kar imajo po zakonu 60 dni časa po koncu javne obravnave.