Do izplačila naslednjega obroka posojila Grčiji bo prišlo, ker je bilo to potrjeno že pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Altafaj.

Opozorila glede prihodnje usode Grčije sicer danes dežujejo iz vseh strani. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je opozoril, da Grčija denarja držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), če ne bo vzpostavila stabilne vlade, ne bo dobila.

"Grkom je treba ta trenutek sporočiti, da je njihov položaj zelo resen; da nobena evropska država Atenam ne bo pripravljena posredovati svojega dela 130 milijard evrov težkega finančnega paketa, če tam ne bo operativne vlade, ki bo spoštovala pravila," je Asselborn poudaril v Bruslju.

Tudi neimenovani tiskovni predstavnik ene od drugih držav s skupno evropsko valuto je po pisanju AFP izpostavil, da so članice območja evra "zelo zaskrbljene nad dogajanjem v Atenah".

V luči zaostrovanja tonov v Atenah se je danes zgodila še ena pomembna sprememba - prvič se je zgodilo, da je predstavnik Evropske centralne banke (ECB) odkrito spregovoril o možnosti izstopa Grčije iz območja z evrom.

Grčija po volitvah ne more računati na možnost, da se bi o sanacijskem programu pogajala na novo, je za nemški časnik Handelsblatt poudaril član izvršilnega odbora ECB Jörg Asmussen. "Grčiji mora biti jasno, da ne obstaja alternativa sanacijskemu programu, če želi ostati članica območja z evrom," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Asmussen.

Grčija bi lahko bila prisiljena zapustiti evrsko območje, če ne bo implementirala zavez, ki jih je v zameno za finančno pomoč dala državam z evrom in IMF, pa je opozoril opozoril ekonomski svetovalec odhajajočega grškega premiera Lukasa Papademosa Gikas Harduvelis.

"Če bomo vsemu dejali ne, bomo zapustili območje evra," je njegove besede povzela AFP. Ekonomist je pojasnil še, da Grčija ima nekaj manevrskega prostora za spremembe varčevalnih ukrepov, predvidenih za obdobje do leta 2015, na katere je pristala v zameno za posojilo.

"A ne smemo zavrniti vsega in verjeti, da se je kar naenkrat v Evropi vse spremenilo, ker so naši volivci izrazili svoj 'ne'," je opozoril.

"Videli smo reakcije evropskih voditeljev. Vse, kar pravijo, je, da gre Grčija po poti izključitve iz območja evra," je še dejal Harduvelis. "Na Grkih je, da dojamejo logiko drugih Evropejcev, saj so oni tisti, ki nam dajejo denar," je dodal.

Predsednik levičarske stranke Siriza Aleksis Cipras, ki je v torek dobil mandat za sestavo grške vlade, medtem vztraja pri zavrnitvi predvidenega varčevanja.

Danes naj bi tako predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu in predsedniku ECB Mariu Draghiju poslal pismo, v katerem naj bi zavrnil izpolnitev predvidenih varčevalnih ukrepov in reform.

Kot piše dpa, je član Sirize Panagiotis Lafazanis povedal, da bo Cipras v pismu poudaril, da Grčija ne bo nadaljevala implementacije varčevalnih ukrepov, h katerim se je v zameno za drugi paket finančne pomoči držav z evrom in IMF zavezala odhajajoča grška vlada, saj so grški volivci te ukrepe na nedeljskih parlamentarnih volitvah zavrnili.

Cipras, čigar stranka je v nedeljo dosegla drugi najboljši rezultat, mora za sestavo vlade dobiti podporo konservativne Nove demokracije, ki je prejela največ poslanskih sedežev, ali socialistične stranke Pasok. Skladno s tem se bo Cipras danes sestal z voditelji vseh pomembnejših strank.