Ta je predlog soglasno zavrnila, ob tem pa opozorila, da se vlada ni opredelila do zahteve po plačilu stavke. Stavkovni sindikati so predlagali vladni strani, da bi danes nadaljevali pogajanja, vendar se Vizjaku to ne zdi smiselno, "češ da so se sindikati ves čas pogajali s figo v žepu". Vodja koordinacije stavkovnega odbora javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki se namerava v začetku prihodnjega tedna sestati s poslanskimi skupinami, je še pozval vlado, naj sprejme zadnji predlog sindikatov - osemodstotno znižanje plač, hkratno odpravo plačnih nesorazmerij in ohranitev regresa na lanskoletni ravni, saj bodo v nasprotnem primeru stopnjevali stavko oziroma nadaljevali zbiranje podpisov za referendum o zakonu o uravnoteženju javnih financ.

Koalicija se bo glede morebitnih dopolnil k zakonu za uravnoteženje javnih financ odločila v nedeljo zvečer na srečanju, ki ga je včeraj sklical predsednik vlade Janez Janša. V ponedeljek, ko bo zasedal parlamentarni odbor za finance, se namreč izteče rok za vložitev dopolnil k predlogu zakona, poslanci pa ga bodo obravnavali predvidoma na četrtkovi izredni seji. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je sicer zbrala 48 strani pripomb na predlog omenjenega zakona, pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat pa poudarja, da je treba te pripombe vzeti resno in jih zelo podrobno preučiti. "Nikakor ni mogoče reči, da so samo nomotehnične narave," Pirnat zavrača trditve ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča in pravi, da je predlagani zakon lahko ustavno sporen. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju v prvi vrsti opozorila, da je predlog zakona nejasen in nepregleden, čeprav so jasnost, preglednost, določnost in konsistentnost temeljna načela pravne države. Zakon namreč posega v 45 veljavnih zakonov, posredno pa še v številne druge ureditve. "Pritrjujem mnenju zakonodajno-pravne službe, mislim pa, da predlog v načelo pravne države ne posega samo zaradi nepreglednosti, temveč izrecno krši 155. člen ustave vsaj v točki, ki se nanaša na izplačilo regresa javnim uslužbencem v letu 2012," opozarja Pirnat. Gre namreč za nedopusten retroaktiven poseg v že pridobljene pravice delavcev, ki bi jim moral biti regres že izplačan.

"Prav tako predlog zakona vsaj na enem mestu uveljavlja rešitev, ki jo je ustavno sodišče enkrat že razveljavilo," nadaljuje Pirnat, pri čemer ima v mislih zakon o vojnih veteranih in vprašanje izplačila prejemkov po tem zakonu za naprej oziroma za nazaj. Med ustavno spornimi rešitvami zakona, ki jih je izpostavila tudi zakonodajno-pravna služba, pa omenja tudi tako imenovano nepravo retroaktivnost, po kateri zakon v že pridobljene pravice državljanov posega brez zelo jasne utemeljitve. "To sicer ni povsem nedopustno, je pa veliko vprašanje, ali so ti posegi res sorazmerni," poudarja.

Medtem ko vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak poudarja, da se je sindikalna stran ves čas pogajala s figo v žepu, sindikati odgovarjajo, da jim je vlada pošiljala enake, le navidezno spremenjene predloge.

"Vlada kot da se v zelo resnih okoliščinah šali in poskuša na vsak način naplahtati sindikalne pogajalce. Bojim se, da so se vladni pogajalci zaplezali in obviseli na skali, s katere se ne znajo vrniti na ravnino," potek pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja ocenjuje profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Dejan Verčič. "Vladin glavni problem je, da poka od testosterona," meni strokovnjak za odnose z javnostmi in pojasnjuje, da so si z nepotrebno grobostjo in omalovaževanjem zaposlenih v javnem sektorju ministri sami začeli žagati vejo, na kateri sedijo. "Sindikati so za zdaj dobri v pojasnjevanju, proti čemu so, a ker so ostali osamljena opozicija v državi, bodo kmalu primorani izreči, za kaj so," dodaja. Po njegovem mnenju je Slovenija že na robu politične krize. "Ta vlada se zelo hitro bliža Pahorjevi točki, ko je bilo ljudem bolj pomembno nagnati vlado kot pa sprejeti razumne reforme. Premier Janša se bo moral odločiti, ali mu je bolj pomembno za vsako ceno poskusiti poraziti Štruklja - tudi za ceno morebitnega poraza - ali priti do večini še sprejemljivega varčevalnega programa."

"Sindikati izrazito nesposobni za vsebinsko razpravo"

"Pogajanja sicer niso bila čustvena, temveč racionalna, vendar ne dajejo odgovora na vprašanje o prihodnosti Slovenije, ki je ključno. Dokler ne bo slišati razumnih odgovorov na to vprašanje, je vse skupaj zgolj igra moči, ki je sama sebi namen," pa pravi sociolog s koprske pedagoške fakultete dr. Urban Vehovar. Opozarja, da so predlagani varčevalni ukrepi vlade le prvi korak, drugi korak pa bi moral biti nadgradnja trenutnega šoka in strahu zaradi rezov z zelo jasnim razvojnim razmišljanjem. Tega pa ne vidi ne na vladni ne na sindikalni strani. "Ne vem, koliko je finančni ali kateri drug minister sposoben razmišljati o stanju in razvoju Slovenije, če izvzamemo reze v javne finance. Tudi sindikati, ki bi morali biti razvojno naravnani in so po mojem mnenju lahko zelo pomemben akter v teh pogovorih, so se v zadnjih 20 letih izkazali - to gotovo velja tako za Semoliča kot za Štruklja - kot izrazito nesposobni za vsebinsko razpravo o razvojnih problemih družbe in so v tem okviru delovali nekooperativno oziroma nekonstruktivno," pojasnjuje Vehovar.

Ob tem opozarja, da se vlada niti z enim ukrepom ni dotaknila sistemske korupcije, torej vdora političnih interesov v javni sektor, ki vključuje sistematično plenjenje javnega denarja in skupne lastnine. "Dokler vlada ne bo začela obračuna s sistemsko korupcijo, so vsi ukrepi, ki jih sprejema v tem trenutku, v določenem obsegu sicer smiselni, vendar imajo silno omejen doseg," meni Vehovar. Slovenija je namreč po njegovih besedah v popolni razvojni blokadi, ki vključuje ropanje javnih sredstev, blokado plačilnega prometa in kreditiranja podjetij, vključno z neobstoječimi povezavami med raziskovalno sfero in gospodarstvom. "Imamo razvojni model, ki je 'socialističen', ki je v svojih strukturnih značilnostih še vedno takšen, kot smo ga imeli pred 50 leti, vendar o tem problemu ne govorijo ne vlada ne sindikati," poudarja.

Veliko stvari se je dogajalo pod mizo

"Prvotno predlagani ukrepi v tem megalomanskem interventnem zakonu so bili dejansko maksimalistični in vprašanje je, kaj je vlada dejansko želela z njimi doseči," pa se sprašuje nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo dr. Anja Kopač Mrak. Po njenih besedah je sicer jasno, da si mora vsaka stran v pogajanjih pustiti nekaj manevrskega prostora za popuščanje, vendar pa je vlada s tako drastičnim prvotnim predlogom med ljudmi že takoj na začetku ustvarila tolikšen odpor, da ga niti s približevalnimi predlogi ni več mogoče zmanjšati. Vseeno Kopač-Mrakova priznava, da je to ena od možnih strategij v času skrajnega zaostrovanja razmer. "Vlada izvaja velik pritisk na sindikate, češ, mi smo vam ponudili to in to, vi pa niste pripravljeni sprejeti. Medtem sindikati odgovarjajo, da gre za isti, le nekoliko obrnjen predlog," pogajanja opisuje Kopač-Mrakova in opozarja, da se je v njih veliko stvari dogajalo pod mizo in jih javnosti niti ni uspelo videti. "Vlada v danih razmerah vodi dokaj dobro komunikacijsko strategijo, prek ključnih govornikov - to so ministri - izpostavlja ključne poudarke, medtem ko se predsednik vlade drži v ozadju in bo spregovoril pred javnostjo, ko bo to potrebno," pojasnjuje.

Kljub temu ocenjuje, da je vlada s posegom v 45 različnih zakonov odprla preveč front, in četudi ji kakšno celo uspe zapreti, samo z dobro komunikacijsko strategijo ne bo mogla prepričati ljudi, da bi takšen varčevalni paket sprejeli. Če vlada in sindikati ne bi prišli do dogovora in bi sindikati dosegli razpis referenduma o varčevalnih ukrepih, pa Kopač-Mrakova ocenjuje, da bo do tehnične vlade le še korak.