"Mnogo držav dela prave korake na poti javnofinančne konsolidacije, a nekatere vlade morajo biti bolj ambiciozne," je dejal Draghi, ki ocenjuje, da bo 10 držav območja evra že do konca leta izpolnjevalo vse pogoje fiskalnega pakta.
Zasedanje sveta ECB je bilo tokrat precej južneje od sedeža v Frankfurtu. Vendar pa sprememba kraja zasedanja ni pomenila spremembe politike ECB, ki ohranja ključno obrestno mero na rekordno nizki ravni enega odstotka. Pri tem banka ne ukinja nobenega od nestandardnih ukrepov, čeprav je likvidnost v evropskem bančnem sistemu po Draghijevi oceni zadostna. "Za izhodno strategijo je še prezgodaj," je ocenil Draghi, ki ob tem pušča priprta vrata morebitnemu znižanju obrestne mere v prihodnjih mesecih. Ekonomski kazalniki so se namreč po stabilnih prvih treh mesecih poslabšali in so znova podvrženi povišani negotovosti. ECB je v skladu s tem popravila napoved 0,3-odstotne rasti BDP območja evra v 0,1-odstotno recesijo. Ob tem pa naj bi se povišala tudi povprečna inflacija, ki bo letos 2,4-odstotna, kar za 0,4-odstotne točke presega prejšnjo napoved.
Kljub znižani gospodarski napovedi in povečanjem negativnih tveganj je Draghi prepričan, da bo počasno okrevanje svetovnega gospodarstva v drugi polovici leta pozitivno vplivalo na gospodarstvo območja evra. Kot tudi na finančne trge območja evra, ki jim po Draghijevih besedah daje življenje kombinacija standardnih in nestandardnih ukrepov ECB, saj prinaša na trge večjo finančno stabilnost.
Čeprav je ECB bančnemu sistemu posodila več kot 1000 milijard evrov, se nekateri strokovnjaki bojijo, da se učinek nestandardnih ukrepov počasi razblinja. Rast kreditiranja gospodarstva in gospodinjstev je bila namreč marca le 0,5- oziroma 1,7-odstotna, torej nekoliko nižja kot februarja.
jan.bratanic@dnevnik.si
