Televizija NBC je za svojo oddajo dobila dostop do t.i. situacijske sobe v kleti Bele hiše, od koder je Obama skupaj z nekaterimi člani svojega kabineta v živo spremljal potek napada pripadnikov posebnih enot na bin Ladna. "Operacija je trajala 40 najdaljših minut v mojem življenju," je dejal Obama in razložil, da je bil to najpomembnejši dan v vsem njegovem predsedniškem mandatu.

Obama o napadu ni govoril s številnimi tesnimi sodelavci, niti s prvo damo Michelle Obama, ker se je zavedal, da bi lahko tudi najmanjši namig preplašil bin Ladna in ga pognal v beg. ZDA so se bale tudi, da so pod hišo podzemni predori, skozi katere bi jim lahko bin Laden ponovno pobegnil.

Za ukaz za napad se je Obama odločil po prespani noči. Najprej je poslušal nasvete sodelavcev za in proti. "Vsi tisti, ki so bili za akcijo, so se zavedali hudih geopolitičnih posledic morebitnega neuspeha. Mene je predvsem skrbelo za pogumne vojake," je dejal Obama. Po nasvetih se je umaknil na razmislek in zjutraj je izdal ukaz.

Oddaja NBC prikazuje tudi druge Obamove sodelavce, na primer podpredsednika ZDA Josepha Bidena, ki pravi, kako je bilo napeto, ko se je med akcijo ponesrečil eden od helikopterjev. Obama je dejal, da je takrat mislil le na to, kako varno spraviti vojake domov.

Po končani akciji so pripadniki posebnih enot prikazali podobo mrtvega bin Ladna. "Narobe bi bilo reči, da smo se veselili, ker smo imeli podobo trupla in ne glede na to, za koga gre, je ob smrti potrebno biti resen. Vendar pa je zavladalo med nami globoko zadovoljstvo glede tega, kaj to pomeni za družine žrtev 11. septembra," je povedal Obama.

Predsednik ZDA je zadnjih nekaj dni ponavljal, da obletnice smrti bin Ladna ne proslavljajo, vendar pa ni zamudil priložnosti, da opozori Američane na to, kdo je izdal ukaz za smrt glavnega krivca za teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001. Med drugim je prvega maja obiskal Afganistan in na to spomnil tudi ves svet.

Obama bo v središču pozornosti tudi prihodnji mesec, ko bo izšla knjiga pisatelja Davida Maranissa z naslovom Barack Obama: Zgodba. V njej je nekaj več podrobnosti o nekdanjih dekletih in prijateljih predsednika ZDA. Belopolta Genevieve Cook, s katero je Obama hodil, ko je v 80. letih študiral v New Yorku, v knjigi opisuje njegovo razdvojenost med "belo" in "črno" identiteto.

Obama je sin belske matere in temnopoltega očeta, Cookova pa pravi, da mu je svetovala, naj bo kar "črn", pri čemer dodaja, da se ji je zdelo, da potrebuje močno in bojevito ter izkušeno temnopolto žensko. Obama je svojo razdvojenost opisal tudi v pismu drugi nekdanji ljubimki Alex McNear in izrazil odločitev, da si bo skušal ustvariti svojo identiteto, ki bo skupna tradicijam belcev in temnopoltih.