S tem pa dodatno zaostril odnose s policisti in še zbližal do pred kratkim sprta policijska sindikata. "Gre za nepotrebno zaostrovanje," ocenjujejo celo nekateri Gorenakovi strankarski kolegi, poslanci Pozitivne Slovenije pa so pohiteli in nemudoma zahtevali sklic izredne seje odbora za notranje zadeve.

Policist po duši

Mnenja, ali je omenjeno zaostrovanje s strani Gorenaka njegova solistična akcija ali pa zgolj izvršuje Janševe zahteve, so različna. "Po duši je vendarle policist in se ne bi sam od sebe spopadal s 'svojimi' policisti. A ker je policist, tudi brezpogojno izvršuje ukaze nadrejenih," menijo nekateri. "Funkcionira kot komandir v slogu: tako sem rekel in pika. Pa naj bo stvar še tako neumna," ocenjujejo drugi. "Janša mi ni ničesar naročil," pa zagotavlja Gorenak. Mu pa očitno tudi ni naročil, naj kot minister umiri žogico.

Vinko Gorenak je namreč po ocenah v političnih krogih eden najbolj doslednih izvrševalcev Janševih navodil in mimo takšnega naročila nikakor ne bi šel. Čeprav je v svoji dosedanji politični karieri prvaku SDS nekajkrat vendarle nasprotoval oziroma povedal svoje nekoliko drugačno stališče. Na primer na seji Bajukove vlade, ko je kot nevarno ocenil idejo, naj slovenski policisti gredo (ali kar plavajo) na levi breg Dragonje. Tudi prispevek Tomaža Majerja o trenirkarjih je na svojem blogu označil za nepotreben zapis na spletnih straneh SDS. A se je takoj nato tudi zgrozil nad hitrostjo obiska policije na sedežu stranke zaradi "anonimnega pisca Majerja", medtem ko se v nekaterih drugih primerih v pol leta ne zgodi nič.

Da Gorenak svojega poziva k enostranski prekinitvi pogodb s sindikati ni dobro premislil, ne menijo zgolj policisti in politiki, temveč tudi pravni strokovnjaki. Gorenak se zaradi tega ne vznemirja. "Nisem pravnik. Bo pač odločilo sodišče," pravi. Odločno pa napoveduje konec igranja pikada v policiji.

Ob najavi prekinitve pogodb si je namreč minister Gorenak privoščil kar nekaj manipulacij s seštevanjem ur za sindikalno delovanje in jim dodal populistični vložek o tem, kako ure igranja pikada, kegljanja... plačajo tisti, ki v realnem sektorju za tekočim trakom delajo tudi za 660 evrov ali še manj. Ni pa navedel, da so sindikalne igre zgolj nekajurna popestritev bolj resnih sindikalnih dejavnosti, prav tako ne, da to vsakoletno srečanje članov sindikata organizira le eden od dveh policijskih sindikatov...

"Ministrove izjave so pogosto precej nepremišljene, večkrat se poslužuje pavšalnih ocen, njegov nastop je tak, da s svojo neposrednostjo izstopa iz ministrske ekipe," ocenjuje predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič, ki pa nekatere ministrove poteze oziroma odzive tudi pohvali. Kot na primer Gorenakovo zavzemanje za ureditev pogojev dela na mejnih prehodih.

A če Gorenak ure policijskega igranja pikada skrbno preračunava, ga vsaj doslej trošenje davkoplačevalskega denarja s strani poslancev očitno ni vznemirjalo. 746 evrov mesečnega neobdavčenega pavšala, ki jih je v minulem mandatu prejemal poleg plače za delo v volilni enoti, je namreč porabil za marsikaj, kar ni namenska poraba denarja: financiral je SDS, okoliškim cerkvam je kupoval križe... Vendar pa je bivši poslanec prepričan, da bi bil svojim nekdanjim kolegom lahko celo za zgled: "V veliki večini poročil so poslanci napisali zgolj, da so pavšal porabili v skladu s tem in tem členom. To v prevodu pomeni, da so denar dali v žep za svoje potrebe. Jaz pa sem ga v glavnem razdelil v humanitarno-družbene namene." In ker so tudi krščansko usmerjeni ljudje volilci, ne vidi razloga, zakaj jim v neki vasi ne bi kupil križa.

Danes 56-letni doktor organizacijskih znanosti je v mladosti želel postati zdravnik, a se je zaradi težkih finančnih razmer moral odločiti za študij blizu doma (na pedagoški akademiji - smer razredni pouk v Celju). Po končanem študiju se je zaposlil kot vzgojitelj na kadetski šoli za miličnike v Tacnu, kjer se ga nekateri spominjajo tudi kot mentorja marksističnega krožka. Gorenak je iz partije izstopil šele leta 1989 in - kot priznava - na Roški v znak podpore Janezu Janši nikoli ni stal. Prav tako ne sodi med številne odlikovance za zasluge v osamosvojitveni vojni. Igorja Bavčarja je prvič srečal, ko ga je ta kot minister za notranje zadeve avgusta 1990 (Gorenak je bil tedaj vodja uniformirane policije celjske regije) poklical na pogovor in mu v manj kot minuti stoje razložil ponudbo za mesto svetovalca. In tako je Gorenak iz Celja uresničeval Bavčarjevo navodilo "iz enopartijske milice mi že enkrat naredite nekaj evropsko spodobnega".

Na takratno sodelovanje z Bavčarjem ga veže tudi nekaj zabavnih spominov - kot na primer ta, kako sta na prvi skupni poti v tujino nekega uslužbenca italijanskega notranjega ministrstva zamenjala za ministra samega in z njim začela uradni pogovor. Obujanju spominov je bilo po Gorenakovih navedbah namenjeno tudi njuno zasebno kosilo pred slabim mesecem dni, ki je v javnosti - zaradi kazenskega postopka, v katerem je Bavčar - sprožilo kar nekaj pomislekov. "Če bi imel slab namen, bi tedaj nosil črna očala, kapo, žena pa bi me peljala v kakšno zidanico na Primorsko ali na Štajersko. Ker takega namena ni bilo, sva z Bavčarjem kosila v restavraciji na Kotnikovi, kjer je policistov in vseh ostalih, kolikor hočete," razlaga Gorenak.

Nedvomno je Gorenak najbolj ustvarjalen bloger med sedanjimi ministri - v tem mesecu je že prispeval kar 27 objav. Je pa agitiranje stranke na blogu za nekoga, ki vodi notranji resor, vsaj nenavadno. Kot je pojasnil v nedavnem intervjuju, je s pisanjem bloga začel v volilni kampanji leta 2008, danes pa njegov blog, na katerem je na primer javnost obvestil, da ima Branimir Štrukelj dva politična obraza, da DeSUS sesuvajo strici iz ozadja, ki se nahajajo na relaciji med WTC centrom za Bežigradom in Murglami, pa da je kosilo z Bavčarjem plačal on..., obišče krepko čez 30.000 obiskovalcev na mesec.

Kaj malo možnosti pa je, da bi Gorenak kdaj kosil z enim od Bavčarjevih naslednikov Mirkom Bandljem. Tako Bandlja kot Gorenaka je odnesla afera intrig in zahrbtnih spletkarjenj Vič-Holmec, ki se je odvijala na začetku leta 1999 in v kateri so se ob odpiranju tem in konstruktov o morebitnih vojnih zločinih med osamosvojitveno vojno spopadali Gorenak in Marko Pogorevc na eni ter Bandelj na drugi strani. A tako kot je bila za Janševo politično pot nedvomno odločilna afera JBTZ, je na Gorenakovo politično pot pomembno vplivala afera Vič-Holmec. Dejstvo, da je moral zaradi nje oditi na visoko policijsko varnostno šolo in ni imel več statusa policista, mu je tudi odprlo možnost, da se je 11. septembra 1999 včlanil v SDS (policisti namreč ne morejo biti člani političnih strank). Sredi leta 2000 je bil nato že imenovan za državnega sekretarja pri notranjem ministru Petru Jambreku, leta 2004 pa pri notranjem ministru Dragutinu Mateju.

Janša mu je rekel

A pri Mateju ni dolgo zdržal. Nekateri so kot razlog za njuna razhajanja videli Gorenakovo užaljenost, ker na ministrsko mesto ni bil imenovan on. Gorenak navaja druge razloge: svoje so naredili mediji, ki so poročali, da je v sicer relativno dobri Janševi ministrski ekipi tudi nekaj neznanih imen, v ozadju katerih pa so močni državni sekretarji, ki ministre na neki način presegajo. In med njimi je bilo navedeno tudi njegovo ime. "To ni dobro vplivalo na najine odnose, se pa nisva nikoli skregala," pravi Gorenak, ki je Janši že po slabem letu sporočil, da želi zapustiti Mateja in da bi učil na fakulteti. Vendar mu je premier ponudil mesto državnega sekretarja v svojem kabinetu.

Leta 2008 je Gorenak prvič sedel v poslanske klopi in prevzel vodenje enega najpomembnejših parlamentarnih odborov - odbora za notranjo politiko. V njem pa je - kot so si takratni poslanci levosredinskih strank precej enotni - s svojimi radikalnimi stališči in včasih tudi nestrpnimi izjavami poosebljal razdiralno politiko SDS. Nastopal je proti tožilcem, sodnikom ("imenovanje Branka Masleše na čelo sodne veje oblasti je vrnitev Slovenije v totalitarne čase"), predsedniku države ("luzer, ki ni več faktor v postopku za imenovanje mandatarja"), izbrisanim... Gorenak danes priznava, da se je pri napovedih o ogromnih odškodninah izbrisanim zmotil.

Toda prvak SDS je bil očitno z Gorenakovim poslanskim in strankarskim delom zadovoljen in ga je povabil v sedanjo ministrsko ekipo. "Najin pogovor je tekel takole. 'Si pripravljen prevzeti to mesto?' me je vprašal Janša. Sem ga malo debelo pogledal in dejal: 'Prosim, najdi koga drugega.' Janša je rekel: 'Prisiliti te ne morem, je pa malo čudno, da tega v teh trenutkih ne bi prevzel.' Dal mi je vedeti približno tako, da ko gremo v težke čase, me pa ni zraven. Pogovor je trajal pet do deset minut. Vstal sem in mu rekel: 'Dobro, se ti pa za to mesto ne bom nikoli zahvalil.'"