Zahtevo za sklic današnje seje odbora so podali poslanci Pozitivne Slovenije (PS). Po njihovi oceni je konflikt med policisti in notranjim ministrom Vinkom Gorenakom presegel okvire običajnega socialnega dialoga. To potrjuje tudi vložitev zahteve za zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma in napoved o zaostrovanju stavke, menijo v poslanski skupini.
Sindikata sta za sindikalno dejavnost leta 2011 porabila več kot 60 tisoč ur
Na seji je zahtevo za sklic seje predstavila poslanka PS Barbara Žgajner Tavš. Enostranska prekinitev pogodb s policijskima sindikatoma, ki jo je generalnemu direktorju policije Janku Goršku naročil Gorenak, je "več kot očitno kaznovanje policistov zaradi njihove stavke, kar je nedopustno", je povedala. Kot je poudarila, je izjemno nevarno početje, da minister na tako pomembnem resorju s svojim načinom komunikacije zaostruje razmere.
Notranji minister pa je očitke sklicateljev zavrnil. V nagovoru članom odbora in sindikalistom se je dotaknil konkretnih nesoglasij s sindikati. O prekinitvi pogodb s policijskima sindikatoma je ponovno pojasnil, da sta policijska sindikata v letu 2011 za sindikalno dejavnost porabila več kot 60.000 ur. Glede na seštevek ur to pomeni, da je 32 policistov 365 dni lanskega leta delalo samo za sindikat. Za denar, namenjen plačilu teh ur, pa bi policija lahko nabavila 48 vozil.
Gorenak: Policijsko delo je včasih neprecenljivo
Notranji minister se je dotaknil tudi podatkov o plačah policistov, ki krožijo v javnosti. Poudaril je, da je policijsko delo vredno veliko več, kot kažejo številke, in da je včasih neprecenljivo. Potrdil je tudi, da nekateri policisti dobijo le 650 evrov, a gre v teh primerih ali za plačo policista začetnika brez kakršnih koli dodatkov ali za policista v bolniškem staležu. Povprečna neto izplačila pa so višja, je povedal minister.
Minister je ob tem zavrnil tudi očitke o pomanjkanju socialnega dialoga. Zatrdil je, da se s sindikalisti pogovarja mnogokrat in da se tudi v marsičem strinjajo, denimo o potrebi po izboljšanju kadrovskega stanja. Zato je napovedal, da si bo ob obravnavi proračunov za prihodnja leta prizadeval, da bi v policiji spet zaposlovali.
Predsednika policijskih sindikatov, ki sta bila tudi vabljena na sejo odbora, pa sta izpostavila, da sindikate moti predvsem, da odpoved pogodb za sindikalno dejavnost sovpada s stavko policistov, ki pa ni uperjena proti ministru. Predsednika sindikatov Radivoj Uroševič in Zoran Petrovič sta povedala tudi, da so se sindikati pripravljeni pogajati o spremembah pogodb in določb o koriščenju ur za sindikalno dejavnost.
Goršek za pogajanja in kompromis
Tako v odvetniški družbi Kanduti, Kocijan, Zidanski, ki zastopa Sindikat policistov Slovenije, kot pravnik Rajko Pirnat pa menijo, da odpoved sindikalnih pogodb, ki jih je policija posredovala sindikatoma, nima pravnih učinkov. Pirnat je namreč pojasnil, da kolektivne pogodbe, sklenjene za določen čas, kot je tudi pogodba za sindikalno dejavnost, ni mogoče predčasno odpovedati. Razlog za prekinitev bi sicer lahko bile bistveno spremenjene okoliščine, a je vrhovno sodišče že večkrat odločilo, da gospodarska stiska ne more biti sama po sebi razlog za prekinitev pogodbe.
Da odpoved pogodb nima pravnega učinka, je na odboru dejal tudi direktor policije Janko Goršek. Sam predlaga, da se v naslednjih dneh pogajajo in najdejo kompromisno rešitev glede na to, da sta oba sindikata že pristala na to, da se odpovesta delu ur za sindikalno dejavnost.
Izhodišče Sindikata policistov Slovenije, zapisano v dopisu policiji, pa je, da se v novi pogodbi za 40 odstotkov zmanjša dogovorjen fond ur za sindikalno dejavnost. "Ta presežek ur naj se nameni za najbolj obremenjene delavce v policiji v obliki dodatnih prostih dni. Obremenjene delavce lahko izbere delodajalec sam, po predhodnem mnenju sindikata," piše v dopisu odvetniške družbe.
Predlog sprememb policistov pričakujejo v primernem času
Od policije pričakujejo njihov predlog sprememb v primernem času. Če v razumnem času ne pride do sporazuma, bodo predlagali izdajo začasne odredbe, s katero bodo sodišču predlagali, da zadrži učinke odpovedi pogodbe.
Predsednica odbora Maša Kociper (PS) je sejo po uvodnih besedah sicer prekinila, z razpravo članov odbora bodo tako nadaljevali prihodnjič.
Člani odbora so sicer danes na redni seji pred nujno sejo brez glasu proti tudi podprli mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da zahteva varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti treh členov zakona o mednarodni zaščiti ni utemeljena.
Pri varuhu med drugim menijo, da je koncept varne tretje države, določen v omenjenem zakonu, ustavnopravno sporen, s čimer pa se zakonodajno-pravna služba DZ in vlada ne strinjata.
