Včeraj je tako sledila zahteva opozicijskih poslancev, naj o hitrem postopku odloči državni zbor. Njegov predsednik Gregor Virant se je na to odzval tako, da bo 12. izredna seja parlamenta s to točko dnevnega reda že danes.

Potegnjena proceduralna zavora pomeni, da odbori ne bi smeli razpravljati o zakonu, ki še nima določenega statusa, oziroma bi morali z drugimi obravnavami počakati na odločitev parlamenta. Predsednik odbora za infrastrukturo Danijel Krivec (SDS) je to poslovniško pravilo včeraj upošteval, ne pa tudi njegova strankarska kolegica Alenka Jerajeva, ki predseduje odboru za delo in socialne zadeve. Izgovarjala se je, da za omenjeno zahtevo opozicije ni vedela, da enako ravnajo tudi v drugih odborih, in trdila, da se s sprejemom zakona mudi in da razprava o omenjenem zakonu "ne bo zastonj". Poslanci koalicije so ji z glasovanjem pritrdili in odbor je drugo branje opravil ne glede na omenjena poslovniška pravila.

V skoraj štiriurni razpravi so predstavniki civilne družbe in sindikatov ter opozicijski poslanci bolj ali manj ponovili že znane očitke na račun tega zakona, ki ni usklajen niti v koaliciji, še manj s socialnimi partnerji. Tako se je denimo predstavnik civilne iniciative za pravice otrok Aleš Primc strinjal z vladnimi argumenti, da je vsak otrok že, ko se rodi, dolžan skoraj 8000 evrov. Njegova civilna iniciativa, ki je z referendumom preprečila uveljavitev družinskega zakonika, se tudi strinja, da je treba znižati javno porabo, vendar morajo biti bremena porazdeljena pravično, in izvzeti tiste, ki se že zdaj težko preživljajo. Toda zakon za uravnoteženje javnih financ temu ne sledi, je Primc prešel v kritiko vlade. Nedopustno in nesprejemljivo je, da so najbolj na udaru mlade družine z otroci in da je večina ukrepov trajnih in ne začasnih. Primc si je s tem prislužil opomin ministra za delo in socialo Andreja Vizjaka, češ da njegove posamezne trditve ne držijo, toda Primc ga je začasno utišal z ugotovitvijo, da je vsak ukrep zase morda celo sprejemljiv, toda kot celota so za družino katastrofa.

Zakon so kritično secirali tudi poslanci PS in SD. Tako je denimo poslanka Barbara Žgajner odkrila, da zakon med drugim predvideva tudi varčevanje vlade pri ljudeh, ki so zboleli zaradi azbesta. Majda Potrata (SD) se je v svojih razpravah med drugim vprašala, kakšno zvezo z varčevanjem ima ukrep, po katerem bo šolski minister ravnatelje šol lahko menjal v enem tednu. Zdaj postopek traja do dveh mesecev. Poslanska skupina SD je vložila tudi osem dopolnil k zakonu za uravnoteženje. Tako je denimo predlagala, da se 2. maj ohranil kot delavski praznik. V SD bi tudi črtali sedem členov in tako ohranili starševska nadomestila oziroma jih ne bi zniževali. Ohranili naj bi tudi pomoč ob rojstvu otroka, dodatek na veliko družino, nadomestilo za težko zaposljive starejše nezaposlene ljudi ter obstoječo ureditev otroških dodatkov. Poslanci strank vladne koalicije se niso oglašali. Počakali so do konca razprave in vseh osem predlogov za dopolnitev zakona zavrnili.