Minister za infrastrukturo in prostor Černač je v uvodnem delu seje spomnil, da je po predlogu rebalansa proračuna njegovemu resorju na voljo 509,01 milijona evrov, kar predstavlja okoli 90 odstotkov lanskoletne realizacije.
Ministrstvo je po njegovih besedah že opravilo določeno racionalizacijo. Kot je pojasnil, nameravajo obseg materialnih stroškov letos glede na lani znižati za 30 odstotkov, računajo pa tudi na zmanjšanje obsega sredstev za plače. Na drugi strani predvidevajo povečanje obsega sredstev z naslova evropskih skladov.
Černač je poudaril, da je predlog rebalansa, ko gre za njegovo ministrstvo, varčevalno naravnan, saj je "lažje varčevati pri asfaltu kot pri ljudeh". Za izvedbo ključnih aktivnosti s področja prometa, energetike, prostora in širokopasovnih omrežij bo denimo po njegovih besedah zagotovljenih 509 milijonov evrov sredstev. Obseg integralni sredstev se glede na lansko realizacijo zmanjšuje za 94,1 milijona evrov, na drugi strani pa se obseg evropskih sredstev povečuje za 52,7 milijona evrov, je povedal.
Pojasnil je tudi, da bo z rebalansom oz. ukrepi iz spremljajoče zakonodaje spremenjenih osem zakonov, ki se tičejo resorja za infrastrukturo in prostor. "Prepričan sem, da bomo v okviru rebalansa po vsebinski plati naredili vse, kar se v letošnjem letu pričakuje od ministrstva," je bil optimističen. Napovedal je še, da bodo pripravili podlage za delo v finančni perspektivi 2014-2020 ter programa razvoja prometne in energetske infrastrukture.
''Veljavni proračun temelji na nerealnih prihodkih''
Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič pa je opozoril, da je bil veljavni proračun za letos sprejet novembra 2010 in je bil oblikovan na podlagi nerealnih prihodkov in podcenjenih odhodkov. Lani je proračunski primanjkljaj znašal 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je poudaril in ponovil, da ga mora Slovenija leta 2013 znižati pod tri odstotke BDP.
Gašpar Gašpar Mišič (Pozitivna Slovenija) je v okviru razprave menil, da bi moralo biti Černačevo ministrstvo osnova za zagon gospodarstva, da pa mu te vloge glede na "drastične reze" ne bo uspelo odigrati in bo njen "grobar". Zaskrbljen je tudi, ker v tekoči finančni perspektivi ne bo realizacije drugega tira železniške proge Divača-Koper. To bo po njegovih besedah hud udarec za Luko Koper in strateške načrte Slovenije. Slovenija bi lahko izpadla iz petega in desetega koridorja, je posvaril.
Zaradi drugega tira je bil razočaran tudi Jožef Horvat (NSi). Kot je dejal, je "nasedel" informacijam nekdanjega ministra za promet Patricka Vlačiča, da je projekt tik pred začetkom izvedbe. Predlog rebalansa se mu sicer ne zdi preoster, saj da je nujen za povrnitev verodostojnosti Slovenije v EU.
"Peti koridor nam ne sme uiti," se je strinjal Mirko Brulc (SD). Tako kot Gašpar Mišič pa je bil kritičen, ker predlagani rebalans jemlje sredstva za investicije. Koaliciji je zato očital, da so bile njene obljube o zagonu gospodarske rasti le "predvolilne floskule". Prav tako je proti "paniki" in "izrednim razmeram". "Vem, da Evropa ne zahteva od nas, da v osmih mesecih prihranimo okoli 800 milijonov evrov. Z manjšimi koraki bi lažje prišli do dobre realizacije," verjame.
Zvonko Lah (SDS) je medtem spomnil na pozive opozicije v prejšnjem mandatu, vezane na pospešitev sprejema prostorske zakonodaje, potrebne za umeščanje državnih projektov v prostor. Kot je opozoril, je bil zakon nato sprejet, a je ostal le črka na papirju. V minulih treh letih se je na tem področju naredilo zelo malo, je menil.
Odbor bi moral danes obravnavati tudi predlog zakona o uravnoteženju javnih financ, a je to točko zaradi današnjega sklica izredne seje DZ o vrsti postopka obravnave varčevalnih ukrepov umaknil.
