Večino sporov, če do njih že pride, rešijo bodisi države same bodisi evropska komisija. Daleč največ zaščitenih proizvodov imata Italija (okoli 220) in Francija (170), več kot sto jih imata še Estonija in Portugalska. Nemčija jih ima precej manj, je pa zato med tistimi državami, ki zaščiti največkrat ugovarjajo.

Najbolj znan spor v evropski kulinarični zgodovini je povezan s feto, znanim grškim sirom, ki je tudi edini končal na sodišču. Feto je evropska komisija leta 2002 zaščitila z označbo porekla. Ime feta se lahko uporablja le za beli sir, proizveden iz ovčjega ali kozjega mleka na predpisan način in samo na določenih geografskih območjih v Grčiji. Zaščiti sta nasprotovali Danska in Nemčija, podprli sta ju tudi Velika Britanija in Francija, a je sodišče Evropske unije leta 2005 odločilo, da se lahko feta proizvaja samo v Grčiji. Določilo je tudi prehodno obdobje, v katerem morajo proizvajalci iz Danske in Nemčije, ki uporabljajo to ime za izdelke iz kravjega mleka, preiti na uporabo drugega imena. 

Oscypek je dimljeni ovčji sir iz Poljske. Ima zaščiteno označbo porekla, kot to velja za številne sire, denimo queso manchego ali feto, suhomesne proizvode (prosciutto di S. Daniele) ali oljčna olja (umbria, kalamata, montoro-adamuz). Slovaška je zaščiti oscypka nasprotovala, vendar je državama uspelo najti rešitev. Poljska je pristala na to, da slovaški proizvajalci svoj proizvod imenujejo slovenský ostiepok in ostiepok, saj tako potrošniki ne bodo zmedeni, za kateri sir gre.

Češka je želela zaščititi oblate z nazivom karlovarské oplatky. Pritožili sta se Nemčija in Avstrija, vendar se države med seboj niso mogle sporazumeti. Registracija predlaganega imena bi po mnenju Nemčije lahko ogrozila obstoj delno identičnega imena karlsbader oblaten. Ugotovljeno je bilo, da sta imeni prevoda, in komisija je na koncu sklenila, da Češki dovoli zaščito omenjenih oblatov, saj blagovnih znamk, ki vsebujejo ime karlsbader oblaten in so bile zaščitene z registracijo, registracija imena karlovarské oplatky kot zaščitene geografske označbe ne ovira.

Tudi v primeru sira gouda holland, ki ga je želela zaščititi Nizozemska, rešitve v sporu države niso našle. Pritožili so se cela vrsta držav (Nemčija, Avstrija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija in ZDA) in združenja podjetij v mlekarskem sektorju iz različnih držav. Zdi se, da vlagatelji ugovorov, ko so trdili, da je ime generično, niso upoštevali celotnega imena gouda holland, ampak le njegov del, torej gouda. Komisija je poudarila, da Holland ni ime države članice in da se gouda holland šteje za tradicionalno geografsko ime, posebnost tega sira pa da je povezana z več dejavniki, povezanimi z geografskim območjem (kakovost mleka, aminokisline, pretežna paša na travnikih, uporaba sirila iz telet, naravno zorenje ter veščine kmetov in proizvajalcev sira).

Izpostaviti velja tudi čaj darjeeling iz Indije, sporekle pa so se Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Velika Britanija in Indija. Na eni strani imamo namreč čaj darjeeling, na drugi mešanice, na tretji pakiranje. Dokaza o generičnosti ni bilo in komisija je odločila o vpisu v register pod zaščiteno geografsko označbo. Ime darjeeling se sme uporabljati le kot prodajno ime za čaj, ki je v skladu s specifikacijo v celoti pridelan na geografskem območju. Mešanice se lahko pridelajo znotraj in zunaj geografskega območja in ne smejo biti opremljene z imenom darjeeling kot prodajnim imenom, temveč morajo biti označene drugače zaradi preprečevanja zavajanja potrošnikov. Kakršnokoli pakiranje se lahko prav tako izvede znotraj ali zunaj geografskega območja.

Primer čaja razkriva, da si tudi neevropske države želijo zaščititi svoje regionalne proizvode. Pakistan, Šrilanko, Tajsko, Kenijo in Jamajko na primer skrbi izguba pravic glede riža basmati, cejlonskega čaja, jamajške kave iz Modrega gorovja, riža jasmin… To ni nič čudnega, če vemo, da se več čaja darjeeling pridela zunaj samega območja Darjeeling - nekateri ocenjujejo, da je nepravega darjeelinga celo trikrat več kot pravega.

V združeni Evropi se poraja vprašanje, zakaj ne obstaja zaščita tudi preko meja, ko bi denimo registrirali "štajersko bučno olje". Doslej je znan le en primer čezmejne geografske označbe, in sicer za litovsko-poljski med miód z Sejneñszczyny/£oŸdziejszczyzny/Seinu/Lazdiju krašto medus. Registrirani so tudi štirje primeri čezmejne zajamčene tradicionalne posebnosti, vsi pa so povezani s Češko in Slovaško. Neuradno smo sicer izvedeli, da bo teh primerov v prihodnosti še več in da EU pred letom 2004, torej pred največjo širitvijo v zgodovini, ni imela toliko "zgodovinskih" težav z zaščito posameznih proizvodov. Veliko problematičnih primerov se tako povezuje s srednjo Evropo - državami, ki so nastale na območju nekdanjega Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.