Bučnooljni spor med državama še ni končan, razplamtel pa se je novi - zaradi kranjske klobase. Slovenija jo ima za kraljico svoje kulinarične dediščine, zato želi na ravni EU zaščititi njeno geografsko označbo, Avstrija pa temu nasprotuje, ker meni, da bi to ogrozilo njeni dami iz družine klobas - käsekrainer in krainer wurst.

Slovenija je zaščito kmetijskih proizvodov oziroma živil vpeljala predvsem zaradi močnih konkurenčnih pritiskov tuje industrije ob vstopu v EU, zaradi ohranjanja specifičnosti in raznolikosti slovenske kulinarike, zaščite pred zlorabami in zavajanjem, večjega zaupanja potrošnikov v tovrstne proizvode ter zagotavljanja enotnega načina njihove proizvodnje in stalne kakovosti.

Avstrijci so čustveno prizadeti

Pobudo za zaščito kmetijskega proizvoda oziroma živila ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) daje združenje proizvajalcev. Ko je proizvod enkrat zaščiten, ga smejo pod zaščitenim imenom proizvajati in prodajati samo tisti, ki so pridobili ustrezen certifikat kot dokaz, da delajo v skladu s tem, kar so si sami predpisali z elaboratom in pravilnikom (stroški letnega certificiranja so odvisni od vrste izdelka oziroma od analiz, ki so si jih proizvajalci sami predpisali zaradi značilnosti izdelka, in niso nižji od tisoč evrov). Proizvod najprej pridobi prehodno nacionalno zaščito, ki velja le na območju Slovenije, ministrstvo pa nato vlogo za zaščito posreduje v presojo evropski komisiji. Če ta meni, da kmetijski pridelek ali živilo izpolnjuje pogoje za registracijo, v Uradnem listu EU objavi povzetek vloge za registracijo, katerakoli država članica EU pa lahko v šestih mesecih ugovarja registraciji. V primeru ugovora komisija zaprosi zainteresirane države članice, naj se v šestih mesecih medsebojno dogovorijo, če dogovor ni mogoč, pa o registraciji odloči sama. Če vlogo za registracijo zavrne, pridelek izgubi tudi prehodno zaščito doma.

Avstrija je torej v primeru zaščite slovenskega bučnega olja in kranjske klobase izkoristila možnost ugovora. Pri slovenskem poskusu zaščite kranjske klobase se čutijo Avstrijci čustveno napadene. "V Avstriji ne morejo prehvaliti okusa naše kranjske klobase, a je namera po njeni zaščiti zdaj avstrijsko javnost malce obrnila proti nam. Glavni problem je, da se Avstrijci bojijo za svojo klobaso s sirom, imenovano käsekrainer, ki pa ima druge sestavine kot naša kranjska klobasa, tudi ne vsebuje tako kakovostnega mesa, poleg tega je namenjena peki na žaru, kranjska klobasa pa kuhanju. Za nameček je käsekrainer novejša zadeva, saj so jo začeli uporabljati šele po letu 1980, a se je zelo prijela in je postala avstrijski kultni proizvod. Ker avstrijski pravniki menijo, da bi bila z zaščito kranjske klobase napadena njihova kultna klobasa, Avstrijci trenutno niso pripravljeni poslušati naših argumentov," nam je vsesplošno razburjenje severnih sosedov zaradi zašpiljene, od 20 do 25 dekagramov težke in nekoliko dimljene poltrajne klobase opisal Jan Ciglenečki, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju.

Ciglenečki je od 18. februarja, odkar je evropska komisija v Uradnem listu EU objavila povzetek slovenske vloge za zaščito kranjske klobase, pogost sogovornik avstrijskih novinarjev. Je zagovornik zaščite kranjske klobase, ki jo uvršča v vrh slovenske kulinarične piramide. "Kranjska klobasa je ena najbolj značilnih slovenskih jedi, ki jo lahko uspešno izvažamo v Avstrijo, zato je to, da se zadnje tedne pogosto pojavlja v avstrijskih medijih, zanjo zelo dobra reklama. Če sem kdaj v Avstriji jedel kakšno klobaso pod imenom kranjska, po nemško krainer wurst, ta niti približno ni bila podobna naši. Slovenske so božanske v primerjavi s tistim, kar dobiš v Avstriji, zato se Avstrijci bojijo tako kakovostne klobase na svojem tržišču," meni Jan Ciglenečki, ki je prepričan, da bo Sloveniji uspelo Avstriji pojasniti, da z zaščito kranjske klobase nikakor ne ogroža njene käsekrainer.

Tudi Ivana Arvaj, katere mesarija že pet let izdeluje najboljše kranjske klobase (Slovenija vsako leto prireja festival kranjske klobase in državno tekmovanje za izbor najboljše), ne dvomi o uspehu. "Avstrijci naj kar delajo svojo klobaso s sirom, mi je ne bomo, ker ta ni značilna za Slovenijo," zatrdi Arvajeva in doda, da so avstrijske klobase zavite, po mesarsko frkane, naše pa zašpiljene. In če je zašpiljena, je z njo več dela, pristavi. Arvajeva se tudi pohvali, da so drugi največji proizvajalec kranjskih klobas v Sloveniji med enajstimi, kolikor jih je doslej pridobilo certifikat. Na leto jih zašpilijo okoli sto ton, vsi slovenski proizvajalci skupaj pa 430 ton. Po ocenah skupna proizvodnja klobas v tipu kranjske v Sloveniji znaša okoli 850 ton na leto, torej je pravih kranjskih že dobra polovica, prodajna cena pa se giblje tja do 10 evrov za kilogram oziroma do 2,5 evra za par.

Bogataj: Vsi argumenti so na strani Slovenije

Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj sploh siliti z zaščito kranjske klobase in s tem jeziti Avstrijce. Etnolog dr. Janez Bogataj, ki je sodeloval pri pripravi elaborata za njeno zaščito in ki je tej klobasi namenil celo knjigo z naslovom Mojstrovine s kranjsko klobaso, glede tega nima prav nobenih pomislekov. Prepričan je, da ima Slovenija dovolj argumentov, da se glede kranjske klobase postavi po robu Avstrijcem. Zaščita je po njegovem izrazito strokovno, ne politično vprašanje, zato je pomembno, kdo in kako se bo o njej pogajal z Avstrijci.

Bogataj meni, da je krainer wurst le nemško poimenovanje za kranjsko klobaso, ta pa je dobila ime po deželi Kranjski, torej po območju današnje Slovenije. Drugi argument v prid slovenski zaščiti kranjske klobase je - tako Janez Bogataj -, da se tista, ki jo izdelujejo Avstrijci, tehnološko močno razlikuje od naše, ki je narejena po izvorni recepturi. Avstrijci so svojim klobasam v novejšem času začeli dodajati še govedino, prava kranjska klobasa pa sme vsebovati le prvovrstno svinjino. Naš sogovornik navaja še četrti argument, ki govori v prid slovenski kranjski klobasi: v Sloveniji tradicija izdelovanja mesnih klobas sega vsaj v pozni srednji vek. Takrat se sicer še niso imenovale kranjske, ker proizvodov še niso označevali z geografskimi imeni.

Proizvajalci so združeni v GIZ Kranjska klobasa, katerega sekretar je Boris Jež. Ta napoveduje, da se bodo skušali po 18. avgustu, ko bo potekel šestmesečni rok za ugovore zoper zaščito kranjske klobase, z vsemi razpoložljivimi orodji in strokovnjaki mirno pogovoriti z Avstrijci. "Že zdaj umirjamo žogo. Skušamo jim pojasniti, da s svojo kranjsko klobaso v ničemer ne ogrožamo njihovih käsekrainer in krainer wurst. Imena kranjska klobasa tudi ne bomo prevajali v nemški jezik, imamo pa do kranjske klobase pravico, saj izvira iz dežele Kranjske, torej z ozemlja današnje Slovenije, zato smo omejili območje njene proizvodnje," zaščito kranjske klobase zagovarja Boris Jež. Prepričan je, da je zaščita nujna, saj bi v nasprotnem primeru pod tem imenom proizvajali marsikaj, kot se je dogajalo v preteklosti, in s tem zavajali potrošnika.

Kranj - mesto kranjske klobase?

Na kmetijsko-okoljskem ministrstvu pravijo, da Sloveniji trenutno ni treba pripraviti nobene utemeljitve ali argumentov, s katerimi bi v Bruslju pred Avstrijo zagovarjala zaščito kranjske klobase. "Slovenija je evropsko komisijo že prepričala o utemeljenosti vloge za registracijo. To dokazuje povzetek vloge, ki ga je evropska komisija objavila v Uradnem listu EU," navajajo na MKO. Sicer pa Slovenija pričakuje, da bo vse prispele ugovore na zaščito kranjske klobase prejela najkasneje do konca tega leta.

Po mnenju MKO je kranjska klobasa ena uspešnejših slovenskih zgodb, saj so z njeno zaščito vsi proizvajalci poenotili recepturo, uporabljajo enak logotip, skupaj organizirajo različne prireditve na temo kranjske klobase, ki je vključena tudi v Strategijo gastronomije Slovenije in turistično promocijo, je tudi turistični spominek s področja delikatesnih izdelkov. Kmetijsko-okoljsko ministrstvo upravičenost zaščite kranjske klobase takole utemeljuje: "Kranjska klobasa je pod tem imenom zaslovela po vsem svetu v času od 19. stoletja do danes. Omenjajo jo že pisni viri iz 19. stoletja. Tudi novejša strokovna literatura omenja kranjsko klobaso kot tipično nefermentirano klobaso, ki izvira iz Slovenije. Iz navedenega je razvidno, da je skozi zgodovino kranjska klobasa postala tako prepoznavna, da zaščita pomeni ohranjanje kulturne in  gastronomske dediščine Slovenije."

Tudi Stanislav Bradeško iz certifikacijske organizacije Buerau Veritas je prepričan, da je kranjska klobasa primer uspešne zgodbe zaščitenega proizvoda, predvsem zato, ker so njeni proizvajalci našli skupen interes v izboljševanju njene kakovosti in s tem ugleda. "Zaradi slovesa, ki ga je imela kranjska klobasa že v preteklosti in se je z uvedbo zaščite le še povečal, bi bilo kakršnokoli razmišljanje o umiku zaščite ogromen korak nazaj. Zato je treba storiti vse, da do tega ne pride," poziva Bradeško.

Kot zanimivost zapišimo, da je nad kranjsko klobaso zelo navdušen tudi Bojan Homan, nekdanji poslanec SDS in zdajšnji podžupan Kranja. Zdi se mu odlična, zapeljiva in sočna, zato je vložil pisno pobudo, da bi Kranju dodali naziv mesto kranjske klobase. A kolegov svetnikov s svojim predlogom ni prepričal.