Ko gre za preživetje, namreč zdravje kot vrednota ni v ospredju, še posebej če si ljudje tega ne morejo privoščiti. Tako potrošniške prakse na škodo zdravja po Poličevih besedah najbolj spreminjajo tisti, ki jih kriza najbolj prizadene, v njihovih nakupovalnih vozičkih pa konča največ poceni, a nekakovostne hrane.

"Prav v času krize, ko bi ljudje zaradi stresov, ki so jim izpostavljeni, potrebovali več zdrave hrane, rekreacije in drugih zdravih življenjskih navad, so na to najmanj pozorni," pojasnjuje Polič.

Tako podatek, da nižji sloji živijo v splošnem manj zdravo kot višji, ne preseneča. Vendar raziskovalka javnega mnenja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Brina Malnar poudarja, da na zdravje in počutje posameznika ne vpliva le dejansko nizek dohodek, temveč tudi posameznikovo zadovoljstvo z razpoložljivimi sredstvi. "Se pravi, kakšne predstave in pričakovanja ima posameznik o svojem življenjskem slogu, s kom se primerja in ali so z njegovim dohodkom ta pričakovanja zadovoljena," pojasnjuje. Ob tem opozarja, da se je z ekonomsko krizo med Slovenci razširilo mnenje, da se bo življenjski slog, ki so ga bili doslej navajeni, poslabšal oziroma da se bo poslabšal njihov položaj v primerjavi z referenčno skupino, s katero se primerjajo.

"To pa gotovo povzroča precej stresa," ugotavlja Malnarjeva in dodaja, da stres poleg materialne prikrajšanosti predstavlja enega najpomembnejših vplivov na zdravje. Čeprav je izguba zaposlitve zelo stresna in močno povezana s poslabšanjem zdravja, ima na človeka skoraj enak vpliv tudi že sam strah pred izgubo zaposlitve. "Raziskave kažejo povezavo med izgubo zaposlitve ali kroničnim strahom pred izgubo zaposlitve ter povečano pojavnostjo psihičnih in potem sčasoma tudi fizičnih bolezenskih stanj, samomorilnosti in tudi povečanih družinskih problemov," našteva Malnarjeva.

Ob tem poudarja, da se je zaradi krize v ogromno skupino ljudi v Sloveniji naselil strah pred izgubo zaposlitve. "Vemo, da je zaposlitev v današnji družbi temelj ne le dohodka samega, ampak tudi družbene vloge, statusa, socialnega ugleda." Ta strah se povečuje tem bolj, čim starejši je delavec, čim manj je izobražen in čim več izkušenj že ima z brezposelnostjo.