Predsednik sveta Miran Zupanič je ministra najprej seznanil s svojim mnenjem glede ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo. Kot je dejal, je ta s sabo prinesla izgubo neposrednega političnega zastopnika v vladi in s tem zmanjšanje možnosti, da bi se javni interes za kulturo uveljavljal enako učinkovito kot interes za področja, ki so v vladi neposredno navzoča. Turk se je odzval s trditvijo, da ne drži, da kultura nima zagovornika, pač pa ima sedaj zagovornika, ki ima v vladi še večjo težo, saj njegovo ministrstvo predstavlja približno petino proračuna.

Svet in minister so soočili tudi poglede na prepoved sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb v javnem sektorju, s katero je vlada ogrozila ustvarjalni in socialni položaj 2500 samozaposlenih v kulturi in 500 samozaposlenih v medijih ter jih po besedah predsednika sveta "segregirala v položaj drugorazrednih državljanov, ki jim je v javno financiranih ustanovah onemogočeno uresničiti temeljno pravico do dela". Turk je opozoril, da ne gre za prepoved, pač pa za omejitev sklepanja pogodb, za katere je trenutno potrebno soglasje vlade. "Problem je naslovljen in bo rešen," je dejal Turk, saj ima vprašanje sklepanja avtorskih pogodb svoje strani v interventnem zakonu, kjer naj bi bilo trajno rešeno. Miran Zupanič pa je kot pravnik opozoril tudi na naslednje dejstvo: "Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela 8. marca in določa, da je v javnem sektorju od dneva sprejema tega sklepa do preklica prepovedano sklepanje vseh avtorskih in svetovalnih pogodb, ni bil objavljen v Uradnem listu in zato po občih pravnih standardnih ni veljaven." Meni, da se lahko samo čudimo marljivosti javnih zavodov, ki že mesec in pol izvajajo neveljavni sklep. Menite, da je sklep, ki ni bil objavljen v Uradnem listu, res veljaven, je vprašal ministra. "Sklep vlade je veljaven in dovoljuje sklepanje avtorskih pogodb ob predhodnem soglasju vlade," je odgovoril Turk.

Vendar pa so se člani sveta in minister v mnogih točkah strinjali. Enotnega mnenja so, da je potrebno nov Nacionalni program za kulturo oblikovati kot izčiščen strateški dokument z opredeljenimi cilji. Na ministrstvu naj bi ga začeli pripravljati takoj, ko se bodo nehali ukvarjati z interventnim zakonom. Strinjajo se, da je potrebna reforma javnega sektorja (v kulturi) in da je mogoče videti trenutno stanje kot priložnost, da se lotijo stvari, ki se jih doslej niso. Po ministrovih besedah je prav manjšanje financiranja možnost za preizkušanje novih vzorcev ter sistemske spremembe.