Evropski delodajalci že opozarjajo, da se ta preveč osredotoča na trg dela in premalo na širšo industrijsko in inovacijsko politiko, stroka pa pravi, da bo prav ta ključna za delovna mesta v prihodnosti.
Ključ bo v znanju
Bruselj državam članicam, tudi Sloveniji, predstavlja, kako je mogoče zaposlovanje spodbuditi z zniževanjem davkov na delo ali z večjo podporo novim podjetjem, saj naj bi bilo "še veliko neizkoriščenih možnosti" za ustvarjanje novih delovnih mest. Največ potenciala obetajo zeleno gospodarstvo, zdravstvene storitve ter informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki bi lahko skupaj ustvarili več kot 20 milijonov novih delovnih mest.
Ključno za nova delovna mesta bo znanje, enaki ukrepi za vse evropske države pa niso primerni, je za naš časnik povedal profesor Alexander Kritikos z Nemškega inštituta za ekonomske raziskave v Berlinu. Najbolje gre po njegovem tistim državam, ki imajo dobro razvit inovacijski sistem - skandinavske, tudi Nemčija in Švica, manj Francija in Velika Britanija. Pravi, da bi morala v izobraževanje, znanost in raziskave javni in zasebni sektor skupaj vložiti okoli deset odstotkov sredstev.
Za ustvarjanja delovnih mest je zelo pomembno, da se ne zmanjšujejo sredstva za znanost, raziskovanje in visoko šolstvo, poudarja prodekanka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Maja Makovec Brenčič. Ta sredstva so namreč po njenem ključna za ustvarjanje pogojev za večjo konkurenčnost ter pomembna naložba v razvoj novih ali nadgrajenih izdelkov, storitev, znamk. Slovenija je izvozno naravnano gospodarstvo in le inovativnost ter usmerjenost v znanje nam lahko pomagata na mednarodnih trgih, pravi.
Obeta energetika
V Nemčiji, kjer so zelo močne avtomobilska, kemična, elektro- in medicinsko-farmacevtska industrija, Kritikos v prihodnosti nova delovna mesta vidi v visokotehnološkem sektorju, denimo biotehnologiji, pa tudi v zelenih tehnologijah. Zelena delovna mesta, povezana s trajnostnim razvojem, denimo že zdaj v EU nudijo zaposlitev več kot 20 milijonom ljudi, do leta 2020 pa bi se lahko samo na področju obnovljive energije število delovnih mest povzpelo na 2,8 milijona.
Za ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka je energetika eno ključnih področij za rast novih delovnih mest pri nas. Posebej je izpostavil lesno industrijo, ki bi se morala povezati z energetskim sektorjem, "ker je tu ogromen potencial Slovenije", obeta pa tudi povezava med energetiko in logistiko. Sicer pa bo treba, pravi minister, v Sloveniji najprej sprostiti kreditni krč, uvesti davčne olajšave za investicije, bolje črpati sredstva iz evropskih skladov ter tudi poenostaviti postopke umeščanja projektov v prostor in gradnjo.
Komisar za zaposlovanje Laszlo Andor je včeraj omenjal tudi določitev dostojnih plač, saj kar osem odstotkov Evropejcev, čeprav ima zaposlitev, živi v revščini. Ta poudarek v zaposlitvenem svežnju se naj bi nanašal na Nemčijo, ki nima določene minimalne plače. Večina evropskih držav jo ima, tudi Slovenija, giba pa se od 138 evrov v Bolgariji do 1801 evra v Luksemburgu. Po preračunu kupne moči je razmerje 1:5. Cilj svežnja je sicer ustvariti dejanski trg dela EU, zato Andor državam priporoča izvoz nadomestil za brezposelnost za iskalce zaposlitve v drugi državi (za obdobje do pol leta), odpravo omejitve za delavce iz Bolgarije in Romunije ter dostop do delovnih mest v javni upravi tudi državljanom drugih držav.
Ker pa je v EU v tem trenutku štiri milijone še vedno prostih delovnih mest, bodo naložbe v različne veščine verjetno neizogibne, a EU sploh nima jasne slike o tem. Zato se do konca leta obeta vzpostavitev "panorame veščin", ki bo jasno pokazala, kje v EU, v posameznih državah in sektorjih bodo priložnosti za službe na kratki in srednji rok.
