Predsednik zveze Dane Kastelic je denimo opozoril, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) letos še ni razpisal sofinanciranja skupinske obnovitvene rehabilitacije, saj je lahko ta program razpisan šele po sprejetju finančnega načrta ZZZS. Ta za letošnje leto še ni bil potrjen, na ZZZS namreč čakajo na to, da bodo prej potrjeni varčevalni ukrepi za krpanje zdravstvene blagajne. Poleg tega je prejšnja vlada za letošnje leto ukinila program prevozov paraplegikov, navaja Kastelic. Opozarja še, da zaradi dolgih birokratskih postopkov prihaja tudi do trimesečnih zamud pri dobavi invalidskih vozičkov.

Specialist medicine in rehabilitacije Rajmond Šavrin pa je na današnji okrogli mizi opozoril, da se dogaja, da je v javnem razpisu za medicinsko-tehnične pripomočke izbran ponudnik, ki je sicer za malenkost cenejši od konkurenčnih, a je kakovost pripomočkov veliko slabša od konkurenčnih.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin pa je ob tem dejal, da zakonske podlage, s katero bi lahko izločili špekulativne ponudbe z nižjo kakovostjo, ni. Ob tem opozarja, da ob poplavi tehničnih pripomočkov zelo težko sledijo kakovosti in da nimajo inštituta, ki bi kakovost preverjal.

Sicer pa Fakin opozarja, da je v ukrepih za reševanje zdravstvene blagajne tudi predlog, da bi zavod tehnične pripomočke dobavljal po principu javnih naročil, s čimer bi lahko po njegovih besedah prišlo do resnih motenj pri dobavi. Nobenih zagotovil ni, da bo s tem znižana cena pripomočkov, lahko pa zaradi takšnega načina naročanja kakšnega pripomočka zmanjka, opozarja Fakin.

Rajko Turk iz zveze pa je opozoril, da je bilo včasih denarja za tehnične pripomočke invalidov dovolj, ni pa bilo na izbiro raznovrstnih tehničnih pripomočkov. Danes je po njegovih besedah ravno obratno. V današnjem času, ko je tehnologija zelo napredovala, imamo veliko odličnih in ustreznih pripomočkov, ki presegajo osnovne cenovne standarde, ki jih je predpisala zdravstvena zavarovalnica, je povedal. Potrebe invalidov ostajajo enake, za para- oz. tetraplegika pa je ključno, da ima na voljo dobre pripomočke, je dodal.

Preprečevanje bolezni ali celo sekundarne invalidnosti, ki bi jih lahko preprečili z ustreznimi pripomočki, je, kot opozarja Turk, veliko cenejše od zdravljenja, povezanega s temi zapleti. Ti so inkontinenca, ohromitve telesa in notranjih organov, preležanine, infekcije sečil in ledvic ter ne nazadnje težave z varnim sedenjem. Zato v združenju zahtevajo, da se para- in tetraplegike opremi s pripomočki, ki preprečijo sekundarno invalidnost.

Kot vzor pri oskrbi paraplegikov z medicinsko-tehničnimi pripomočki je Turk izpostavil Skandinavijo, kjer med tehnične pripomočke sodi tudi predelava vozila za potrebe invalida in je tako tudi krita iz zdravstvene blagajne. Turk poudarja, da aktiven paraplegik sicer zdravstveni blagajni ne prispeva kaj dosti, medtem ko lahko družbi prispeva veliko.