Revizija se nanaša na obdobje med letoma 2007 in 2010. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, so na podlagi ugotovitev iz revizijskega poročila minuli petek podali ovadbo zoper dve osebi zaradi suma zlorabe položaja. Z zadevo se bo ukvarjalo tožilstvo v Novi Gorici, imen ovadenih pa zaradi interesov preiskave niso mogli razkriti.
Na računskem sodišču so namreč ugotovili, da je Kobilarna Lipica s soglasjem vlade ustanovila družbo za opravljanje gospodarske dejavnosti Lipica Turizem brez primernih analiz, ki bi izkazovale izpolnjevanje pogojev za uspešno poslovanje družbe ter potrebni znesek njenega ustanovitvenega kapitala.
Prenizek osnovni kapital
Lipica Turizem je bila ustanovljena s prenizkim osnovnim kapitalom v višini 7500 evrov, je povedal vrhovni državni revizor Samo Jereb. Nanjo naj bi se namreč z dokapitalizacijo prenesla celotna tržna dejavnost, ki je do tedaj ustvarjala izgubo.
Lipica Turizem ves čas od ustanovitve posluje neuspešno, zato jo je Kobilarna Lipica kot edini ustanovitelj, kljub zakonskim omejitvam namenske porabe sredstev, v letu 2010 dokapitalizirala v višini 1,8 milijona evrov, od tega je bilo 1,5 milijona evrov na neustrezen način pridobljenih iz državnega proračuna.
Na podlagi rebalansa programa dela in finančnega načrta naj bi se ta sredstva porabila za izvajanje nalog Kobilarne Lipica v letu 2010, hkrati pa so bila v izkazu računa finančnih terjatev in naložb načrtovana za povečanje kapitalskih deležev. Vlada je kljub tej neusklajenosti in predvideni nenamenski porabi dala soglasje k rebalansu programa dela in finančnega načrta.
Brez ustreznega nadzora in vodenja
Ob pripravi akta o ustanovitvi Lipice Turizem niso poskrbeli za ustrezen nadzor in vodenje v družbi, saj imenovanje osebe, ki je hkrati direktor v Kobilarni Lipica in družbi Lipica Turizem, in oseb, ki so hkrati tudi v nadzornih odborih obeh družb, pomeni konflikt zastopanja interesov in predstavlja veliko tveganje za neupravičeno in nenamensko rabo sredstev Kobilarne Lipica v korist družbe Lipice Turizem.
Neučinkovito je bilo tudi ravnanje Kobilarne Lipica pri razmejevanju prihodkov in odhodkov. Lipica Turizem je na primer na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju in sodil v poslovnih knjigah izkazala 1,7 milijona evrov prihodkov od ogleda kobilarne, predstav, šole jahanja in vožnje s kočijo, kljub temu da so te storitve v skladu s predpisi in akti Kobilarne Lipica določene kot del javne službe v Kobilarni Lipica.
Direktor Kobilarne Lipica je poleg tega z delitvijo prihodkov in odhodkov med Kobilarno Lipica in Lipico Turizem od prireditev dopustil, da je Lipica Turizem neupravičeno prejela 211.328 evrov sponzorskih sredstev.
Kobilarna je dala Lipici Turizem brezplačno v uporabo nepremične in drugo premoženje, ki je v državni lasti, stroške amortizacije tega premoženja v vrednosti 1,81 milijona evrov in stroške zavarovalnih premij, stroške varovanja in stroške nadomestila uporabe stavbnega zemljišča v skupni vrednosti okoli 830.000 evrov pa plačala sama.
Računsko sodišče zahtevalo popravljalne ukrepe
Na podlagi ugotovitev je računsko sodišče Kobilarni Lipica, vladi ter ministrstvu za kmetijstvo in okolje in ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport podalo priporočila ter zahtevalo popravljalne ukrepe. Od vlade je zahtevalo proučitev ustreznosti vloge dveh ministrstev pri financiranju in nadzoru dejavnosti Kobilarne Lipica ter proučitev možnih sprememb organiziranja in lastništva Lipice Turizem. Kobilarna Lipica, vlada ter ministrstvi za kulturo in kmetijstvo morajo odzivno poročilo pripraviti v 90 dneh.
Šoltes je sicer opozoril na širši problem ustanavljanja hčerinskih družb. "S tem se srečujemo na kar nekaj področjih in že večkrat smo opozorili - ni funkcija ne države ne občine, da se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, da bi bil njihov glavni namen ustanavljanje hčerinskih gospodarskih družb, ker se na ta način izgubi temeljni postulat javnega, to je transparentnost," je povedal.
Na vrsto vprašanj, ki se pri tem odpirajo, bo morala odgovor, tako Šoltes, na koncu dati politika. "Mi opozarjamo na to, da ni dobra praksa ustanavljati hčerinskih podjetij na način, da se potem izgubi sled za učinkovitostjo porabe javnih sredstev," je dejal.