Kot je dejal Klobasa, ti prevozniki razmišljajo o preselitvi podjetja v tujino ali pa da prenehajo s svojo dejavnostjo. Po njegovi oceni bo država morala prisluhniti prevoznikom ter narediti red in disciplino.

Klobasa je opozoril, da je na slovenskih cestah od Madžarske do Italije vsakodnevno več kot 28.000 vozil, zakonodaja pa predvideva, da mora vsak prevoznik imeti kodo, ki se nanaša na strokovno izobraženost. Strošek pridobitve te kode je ocenil na približno 600 evrov.

Poudaril je, da po slovenskih cestah vozi več kot 10.000 voznikov, ki nimajo te kode, kar pomeni, da so v prekršku. Kljub temu pa ostajajo nekaznovani, če pa bi bili kaznovani, bi se v državno blagajno steklo več kot štiri milijone evrov, je še dejal Klobasa.

Sekretar sekcije za promet Bojan Pečnik je dejal, da imajo prevozniki pravico in dolžnost sodelovati pri oblikovanju cen prevoza. "Pogoj za uspešnost prevoznika je poznavanje lastne cene, kar pomeni, da mora vsak prevoznik poznati svoje stroške. Uporabniki prevoznih storitev želijo zmanjšati stroške prevoza, izvajalci prevoza pa želijo pridobiti čim večjo nagrado za opravljeno delo," pravi Pečnik.

Pojasnil je tudi, da se cene prevozov v EU oblikujejo prosto na podlagi ponudbe in povpraševanja. Na lastno ceno prevoza pa vplivajo različni dejavniki, kot so del prazne vožnje, teža tovora, vrednost blaga, mere transporta, prevozni roki, ustreznost cestišča in pomembnost naročnika. Uravnotežene cene pa so tiste, ki zadovoljujejo obe strani, meni Pečnik.

Po njegovi oceni mora biti dokumentacija stroškov podlaga za izračun cene prevoza, ki mora pokriti stroške in po možnosti ustvariti tudi dobiček. Pečnik je tudi dejal, da cena goriva bistveno vpliva na ceno prevoza. Ob tem je postregel s podatkom, da je v primeru, ko je treba za liter dizelskega goriva odšteti 1,32 evra, cena prevoza 1,535 evra. V tej ceni je tako delež goriva kar 28-odstoten.

Stroka je tudi izračunala, da bo v primeru, ko bo liter goriva stal 2,02 evra, cena prevoza porasla za 15 odstotkov.

Pečnik je še dodal, da prevozniki od države pričakujejo uvedbo subvencij za ekološka vozila, davčne olajšave za nakup vozil, vračilo trošarin pri gorivih, "gospodarsko" nafto, razvijanje drugih logističnih storitev, nižje globe in zmanjšanje omejitev za vožnjo po cestah.