Pribac je prepričan, da bo stavka v javnem sektorju zaznamovala javno življenje v prihajajočem tednu in da se bodo do nje opredeljevali tudi tisti, ki se je ne bodo udeležil. Opredelitev se je po njegovem pokazala z vsaj dvema anketama javnega mnenja, ki kažeta, da podpora stavkam ni velika.

Prav tako ankete govorijo o razcepu med sindikati javnega sektorja in zaposlenimi v zasebnem sektorju in tudi razcepu v družbi, je Pribac ocenil v izjavi za STA. Zaposleni v zasebnem sektorju namreč menijo, "da bi bilo pravično, če bi nek resen del bremena reševanja situacije nosili tudi zaposleni v javnem sektorju, ki so bili po njihovem mnenju doslej manj prizadeti".

Nojevski sindrom premagan

Pribcu se zdijo demonstracije možne zaradi tega, ker državljani, ki so se izrekli, da je treba varčevati, resda mislijo na varčevalne ukrepe, a so manj pripravljeni varčevati pri sebi. Tako je v tem pristanku "vseeno nekaj licemerja".

Po njegovem smo "očitno premagali nojevski sindrom, ki nas je pestil ob odločitvi pred letom dni ob pokojninski reformi in drugih dveh strukturnih reformah, ki jih je predlagala prejšnja vlada". Toda ob tem Pribac vidi nevarnost, da "razumemo predlagane ukrepe kot neko naravno nujnost - nekaj hudega, a se temu ne moremo izogniti - nek bič božji oz. pokoro za neuresničene predloge pred letom dni". Pri tem je, ocenjuje, ključno, da "se ne pustimo ujeti v past, da je to ponudba vzemi ali pusti".

Drugi naj varčujejo

Sociolog Bahovec se strinja, da je v družbi prisotna zavest, da moramo varčevati, vendar je po njegovem vsaj v javnem sektorju še vedno precej prisotna zavest, "da je bolj potrebno, da varčujejo drugi, ne mi". Zavesti solidarnosti še ni dovolj, pravi in pritrjuje, da je to lahko eden od dejavnikov, ki privede do stavk in demonstracij.

Toda pri tem opozarja na nevarnost, da lahko za uveljavljanje svojih ciljev stavko izkoristijo ekstremne skupine. S tem stavka po besedah Bahovca postane neobvladljiva za tiste, ki bi jo radi vodili. Sindikati pa se, dodaja, morda premalo zavedajo, da je stavka skrajni primer, ne pa začetek, s katerim stopaš v pogajanja.

Bahovec namreč meni, da je krčenje v javnem sektorju razumno, zato se mu zdi tako tveganje, v katerega gredo sindikati, igranje z ognjem. Za vsem tem namreč po njegovih ocenah sloni to, da naša družba ne zna živeti zmerno, z odrekanjem, saj ko je krizo občutil realni sektor, bi jo moral namreč tudi javni. "Zato je neodgovorno do družbe, da se polaga nasprotovanje ukrepom kar počez," je prepričan.

Na cesto le peščica ljudi

Ocenjuje še, da se velike demonstracije lahko zgodijo, vendar bo šlo na ceste "nekaj ljudi", večina pa po njegovem zagotovo ne. Bahovec stavko povezuje tudi z nasprotovanjem načinu varčevanja, saj da nekatere politične stranke podpirajo stavko, ker bi rade na drug način varčevale.

Pribac pa pri tem meni, da državljanom ni bilo dovolj pojasnjeno, kakšen je smisel tako ostrih ukrepov in zakaj morajo biti sprejeti tako zelo hitro. Prav tako po njegovih besedah tudi alternativa med vladnimi ukrepi in predlogom za zvišanje DDV ni bila razčiščena.

Večje demonstracije se lahko po njegovih ocenah zgodijo že konec maja. Zdi pa se mu pomembno, kako se bo glede te stavke opredelila politična opozicija, tudi zunajparlamentarna. Če sindikati sami, ne glede na politične stranke, že napovedujejo zbiranje podpisov za predlog referenduma, je namreč "jasno, da dvigujejo stave boja med njimi in vlado". Ob tem Pribac ocenjuje, da ta stavka ni zadnji adut sindikatov.

Bahovec pa meni, da z napovedanimi stavkami ne gre za strah za lastno eksistenco, ampak predvsem za "nemoč zdravega odrekanja". Stavka v javnem sektorju je po njegovih ocenah postala politična, "ker če bi razmišljali skozi oči javnega dobrega, bi morali sindikati v komunikacijo stopiti na bolj odprt način, kot so". Bahovec tako meni, da so sindikati del političnega prostora.

Je pa sociolog prepričan, da bodo vladni ukrepi povečali angažiranost ljudi, saj jih "sedanja zakonodaja pasivizira". Kot pravi, ima zmanjšanje nekaterih finančnih transferjev lahko pozitivne učinke tudi zato, "ker se bodo ljudje bolj postavili na svoje noge in poskušali iskati rešitve, s tem pa bo okrepljeno tudi njihovo dostojanstvo".