Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je od (zdaj že bivšega) predsednika Madžarske Pala Schmitta dobil košarico. Slednji je Erjavcu sporočil, da za ta dan odpoveduje vse načrtovane aktivnosti, nekaj dni kasneje pa odstopil s položaja, ker mu je madžarska univerza zaradi plagiatorstva odvzela doktorat iz leta 1992.

Erjavec se od Madžarov ni ničesar naučil. Svojemu poslancu Ivanu Simšiču še vedno zaupa, prepričan je, da ni ponaredil srednješolskega spričevala, in zato ga tudi ne bo vrgel iz stranke. Čeprav so na bosanski ambasadi potrdili, da Simčičevo spričevalo ni verodostojno, Erjavec meni, da to še ne pomeni, da je tudi ponarejeno. "Je v težki situaciji, dogaja se mu krivica," je še vedno prepričan slovenski zunanji minister, poslancu pa je dal dva tedna časa, da se v miru odloči, kako naprej.

Petek, 30. marca

Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak pa je sončni petek izkoristil za pohajkovanje po Celju. Med drugim je obiskal tudi "superbabico", 95-letno Nežiko, ki je kakopak podobno kot minister sam ljubiteljica računalnikov in spleta, med drugim spremlja tudi njegovo spletno stran. Gorenak na svojem blogu priznava, da bi ga Nežika lahko kaj naučila, saj "odlično obvlada prenosnik z vgrajeno miško - jaz je ne".

Nedelja, 1. aprila

Vladno palačo oziroma parkirišče za njo so ponoči napadli vandali. S tlakovci so okamenjali dva protokolarna avtomobila in na zunanjo steno napisali pomenljiv grafit: "Ein Folk, ein Reich, ein Janša" (očitno so vandali želeli napisati En narod, en rajh, en Janša, a so imeli z nemščino nekaj težav). Razbite šipe na avtomobilih in poškodovana fasada bodo vlado stale približno 6000 evrov. Policija storilcev še ni našla, SDS-u naklonjeni tednik Demokracija pa že. "Seveda ne gre za kakšne neonacistične skupine, pač pa za njihove precej bolj številčne 'brate' z druge strani, najverjetneje z Metelkove ulice, saj so parole, ki postavljajo aktualnega slovenskega premierja v nacistični kontekst, priljubljene prav pri levičarskih ekstremistih." V Demokraciji se tudi sprašujejo, ali je vandalski napad vojna napoved ekstremistov, ki bodo skušali izkoristiti napovedane sindikalne proteste. "Jasno je namreč," pišejo, "da niso problematični samo varčevalni ukrepi, pač pa predvsem sovraštvo do Janše in do desnice in vseh mogočih notranjih sovražnikov". Prepričani so, da lahko vandalizem na vladnem dvorišču "mirno označimo za teroristični napad".

Vse omenjeno ni bila prvoaprilska šala. Kasneje objavljena vest, da se vladni alarm ni sprožil, ker ga je že pred pol leta sežgal udar strele, a tega do današnjih dni ni nihče opazil, pa je vseeno priklicala smeh na ustnice.

Ponedeljek, 2. aprila

Minister za mnoga področja, med drugim tudi za kulturo, Žiga Turk, si je v prenovljeni ljubljanski Operi ogledal baletno predstavo Giselle. Tam je srečal tudi nekdanjo notranjo ministrico Katarino Kresal. Preko twitterja sta si nato izmenjala nekaj besed o baletni predstavi in Turk je z njo delil občutke, da je bilo "drugo dejanje absolutno čarobno". Izkoristil je še priložnost in čestital vsem, ki so sodelovali pri obnovi Opere, ter z nekaj manj zanosa ocenil, da je zunanjost zgradbe "popolnoma korektna".

Torek, 3. aprila

Opolnoči so se spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin sta se podražila za 3,5 centa, dizelsko gorivo pa se je pocenilo za 0,7 centa. To je že četrto rekordno zvišanje cen naftnih derivatov od nastopa aktualne vlade, čeprav je stranka SDS v svojem predvolilnem programu trošarinsko politiko vlade Boruta Pahorja označila za "ekonomski absurd". Obljubila je "takšno trošarinsko politiko, da bodo cene naftnih derivatov za 5 do 10 odstotkov nižje od cen v sosednji cenovno najugodnejši državi". "Konkurenčne" trošarine pa so v pogodbi za Slovenijo napovedovali tudi koalicijski partnerji. A se to ni zgodilo. Nasprotno, trošarine so se zvišale. Te so stabilen proračunski vir, pravijo. V Sloveniji tako dandanes "tankamo" dražje kot vozniki na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji, dražji bencin je le še v Italiji. Ob naraščajočih cenah bencina pa namerava vlada v luči varčevalnih ukrepov nižati - kilometrine.

Minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič je med drugim napovedal znižanje plač vsem ministrom, in sicer za 1000 evrov bruto. Če se bo to res zgodilo, bodo ministri pristali med slabše plačanimi javnimi uslužbenci. Minister Turk je na svojem blogu namero podprl in zapisal: "Nimam obraza, da bi jemal otrokom za malico in odpuščal učitelje, hkrati pa ne bi podprl tistih, ki pravijo, da bi morali uvesti novo dohodninsko stopnjo za najbogatejše. V katero bi verjetno padel tudi sam."

Ne samo graje, tudi pohvale si je v tem tednu zaslužila vlada. Minister za zdravje Tomaž Gantar je odločno zagrizel v kislo jabolko, v katero pred njim dolga leta ni želel zagristi nihče. Odločil se je, da bo izvedel, kaj se je zares dogajalo na Zavodu za transfuzijsko medicino, in uvedel izredni upravni nadzor nad zavodom. V zadnjem času se je namreč pojavilo vse več očitkov v zvezi z delom omenjenega zavoda, med drugim tudi ta, da so v minulih letih na trgu izkoriščali svoj posebni položaj ter s postavljanjem visokih cen zdravil iz krvi kot monopolisti na trgu izkoriščali bolnišnice in na ta način kovali milijonske dobičke.

Pohval pa ni bilo deležno srečanje ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka z njegovim starim prijateljem Igorjem Bavčarjem. Slednji je bil sicer prvi slovenski notranji minister, kasneje predsednik uprave Istrabenza, trenutno pa je predvsem pod drobnogledom preiskovalnih sodnikov in tožilstva zaradi domnevno sporne prodaje Mercatorja in domnevno spornega prevzemanja Istrabenza. Toda o vsem tem naj na kosilu beseda ne bi tekla. Prijatelja sta po Gorenakovih besedah le "prijetno obujala spomine na čas osamosvajanja Slovenije in moje takratno delo v njegovem kabinetu". Tudi Bavčar v kosilu ne vidi razlogov "za razburjenost".

Mimogrede, po poročanju medijev naj bi se Gorenak z Bavčarjem v zadnjih letih srečal zgolj dvakrat, pred včerajšnjim kosilom še na slovesnosti ob sprejemu svojcev padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo.

Četrtek, 5. aprila

Vlada je sprejela neusklajen predlog rebalansa proračuna, ki predvideva primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, in s tem vznemirila sindikate. Obravnavala, ne pa tudi sprejela, je še predlagane varčevalne ukrepe in intervencijski zakon, kar pa je sindikate vendarle nekoliko razveselilo. Še bolj so jih razveselili predlagani ukrepi, ki bi okrepili prihodkovno stran proračuna - novi davki za premožnejše sloje. Po mnenju ekonomista Saša Polanca je med predlaganimi najbolj koristen "Jankovićev davek". Da ne bo pomote, ne gre za dvig DDV, za kar se zavzema Janković, pač pa za davek na izjemne dobičke ob prodaji zemljišč po spremembi namembnosti. Poleg tega vlada razmišlja še o uvedbi davka na finančne transakcije, davka na nezazidana stavbna zemljišča, na motorna vozila in plovila, na dohodke od kapitala, o četrtem davčnem razredu ter o "posebnem protikriznem davku na nepremično premoženje".

Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je direktorju urada za intelektualno lastnino Juriju Žureju poslal sklep o prepovedi opravljanja dela in mu tudi prepovedal vstop v stavbo urada. Žureju direktorski položaj majejo obtožbe podrejenih o domnevnem mobingu in nadlegovanju.

O Žureju vlada na tokratni seji ni govorila, kot običajno pa tudi tokrat ni manjkalo kadrovanja. Med drugim je zamenjala ves nadzorni svet SID banke in pri tem obšla kriterije strokovnosti in neodvisnosti, ki naj bi jih izpolnjevali nadzorniki. Razrešene člane nadzornega odbora je tako večinoma nadomestila z ljudmi, ki so blizu desni politični opciji ali člani vladnih strank. Tako je na primer v nadzorni svet imenovala Marjana Divjaka, ki je bil v času prve Janševe vlade zaposlen v njegovem kabinetu, Martina Jakšeta, člana DeSUS in nekdanjega člana računskega sodišča, Milana Matosa, ki je kandidiral na listi NSi, ter Janeza Tomšiča, podpredsednika SLS.