Stolp na Kumu se bo kmalu, če se že ni, znašel v začetni fazi propadanja, tako kot tudi večina objektov bivše industrijske dobe v Zasavju. Delavski dom Trbovlje si, kot eden izmed temeljnih stebrov kulture v regiji, prizadeva, da ta, iz cele Slovenije viden simbol, ki nas kot svetilnik vodi domov, ne postane mrtvo okostje analogne dobe, temveč postane izhodiščna točka za projekte, ki bodo naše kraje tudi skozi kulturo in umetnost, seveda s pomočjo gospodarstva in turizma, popeljali v 21. stoletje.
Zoran Poznič, direktor javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje, Trbovlje Novomedijsko mesto
Delavski dom Trbovlje - DDT postaja vse od leta 2008 izjemno zanimiva markacijska točka, potem ko je mala skupina intelektualcev z magistrom kiparstva Zdravkom Pozničem na čelu preorala kulturno ledino neposredno s fizično in duhovno prenovo tega nekdanjega socialističnega statusnega simbola kulture v knapovskem revirju. Točka novega kulturnega dogajanja, pa ne tistega, ki začenja samo nekje z vrha, brez podstati, temveč je to točka, kjer se hkrati krepijo temelji z vzgojnimi programi, ki so tudi na široko odprti in podprti iz širšega, srednjeevropskega prostora. Tak vrh je uvodoma predstavljala mednarodna razstava Speculum Artium, ki sta jo na pobudo katedre za video in nove medije pod vodstvom prof. Sreča Dragana (z ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje) podprli istovrstni ustanovi z Dunaja in Prage.Leta 2009 jo je nasledil Novomedijski festival integrirane umetnosti različnih realnosti, ki je že leta 2010 zaplodil iniciativo s strani akademije in tudi ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko, in sicer za postopno oblikovanje novega študija Računalništvo in novi mediji, najprej seveda skozi delavnice, potem pa ob izpolnitvi vseh formalno-vsebinskih pogojev tudi vzpostavitev tega novega visokošolskega študija prav v Trbovljah. Podpisane so že deklaracije o možnostih interdisciplinarnega študija v sodelovanju z Dunajem (Akademija za uporabno umetnost), umetniško univerzo v Linzu, pokazal pa se je tudi interes v najbolj propulzivnem delu zasavskega gospodarstva (DEWESOFT Trbovlje, Rudis…). Pripravljenost mladih ljudi, ki so se vključili v Alternativno kulturno društvo, pa v skupino V.A.T. pod okriljem tradicionalnega združenja revirskih likovnikov RELIK, ter Gimnazije Trbovlje je omogočila izvedbo festivala tudi v letu 2011; pod vodstvom asistenta znanega medijskega teoretika Petra Weibla z Dunaja, magistra Steinerja, je skušal najti odgovor na vprašanje, ali in kdaj lahko tehnično mišljenje pretehta nad umetniškim. Na festivalu so predstavili produkcije, ki so odkrivale rdečo nit med tradicionalnimi vizualnimi in novomedijskimi praksami, revitalizacijske možnosti opustošenega socialnega okolja, socializacijo novomedijske produkcije.Letošnji festival, formalno vključen v EPK, "Trbovlje=novomedijsko mesto/Novomedijska umetnost lokalno in globalno", ki se začne 19. aprila z mednarodnim performansom francosko-hrvaško-slovenske naveze, bo svoj program popestril z okroglo mizo in simpozijem - vse v smislu dialoga med strokovnjaki z umetniškega in tehnološkega področja ter lokalno populacijo.Zveni vse skupaj preveč ambiciozno, utopično, zazrto onkraj realnih možnosti? Entuziazem, ki veje iz organizatorjev, je tisti, ki išče način, da se "zaustavlja beg možganov iz naših dolin, spodbuja nastanek novih visokotehnološko usmerjenih podjetij, spodbuja kulturni in tehnični (posebej industrijski) turizem in srednjeročno vzpostavlja Trbovlje iz z njim Zasavje kot eno izmed novomedijsko-tehnoloških središč na evropski ravni. Odpirajo se nova delovna mesta. Vlagajmo v mladost in znanje." (Zoran Poznič)Tako so tisti poznomarčevski večer izzvenevale besede in se iskrile ideje tudi o novem Art centru Kum, stolpu, ki zaradi pospešene digitalizacije televizijskih in radijskih programov izgublja svojo funkcijo: o centru, ki bi omogočal prostor delavnicam in novim izobraževalnim, umetniškim rezidenčnim programom, muzeju novomedijske umetnosti, stalni postavitvi Laibachkunsta in skupine Laibach.Bil je zanimiv večer, ki se je razvijal hkrati z otvoritvijo razstave v Novi galeriji mladega Italijana Parida di Stefana, ki je značilen primer slikarja z izrazito figuralno, filozofsko naravnano meditacijo o svetu v luči globalne kataklizme; slikarja, ki v svojih senzibilnih videoinstalacijah o naravnih dogajanjih s fizičnim posegom svojih rok kot demiurg intervenira v delu naravne resničnosti. V znamenju sinteze principa umetnosti in tehnologije - globoko pod razstavno površino - v kletnem jašku, kot se simbolno za tradicionalni premogokopni revir spodobi. elavski dom Trbovlje - DDT postaja vse od leta 2008 izjemno zanimiva markacijska točka, potem ko je mala skupina intelektualcev z magistrom kiparstva Zdravkom Pozničem na čelu preorala kulturno ledino neposredno s fizično in duhovno prenovo tega nekdanjega socialističnega statusnega simbola kulture v knapovskem revirju. Točka novega kulturnega dogajanja, pa ne tistega, ki začenja samo nekje z vrha, brez podstati, temveč je to točka, kjer se hkrati krepijo temelji z vzgojnimi programi, ki so tudi na široko odprti in podprti iz širšega, srednjeevropskega prostora. Tak vrh je uvodoma predstavljala mednarodna razstava Speculum Artium, ki sta jo na pobudo katedre za video in nove medije pod vodstvom prof. Sreča Dragana (z ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje) podprli istovrstni ustanovi z Dunaja in Prage.
Leta 2009 jo je nasledil Novomedijski festival integrirane umetnosti različnih realnosti, ki je že leta 2010 zaplodil iniciativo s strani akademije in tudi ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko, in sicer za postopno oblikovanje novega študija Računalništvo in novi mediji, najprej seveda skozi delavnice, potem pa ob izpolnitvi vseh formalno-vsebinskih pogojev tudi vzpostavitev tega novega visokošolskega študija prav v Trbovljah. Podpisane so že deklaracije o možnostih interdisciplinarnega študija v sodelovanju z Dunajem (Akademija za uporabno umetnost), umetniško univerzo v Linzu, pokazal pa se je tudi interes v najbolj propulzivnem delu zasavskega gospodarstva (DEWESOFT Trbovlje, Rudis…). Pripravljenost mladih ljudi, ki so se vključili v Alternativno kulturno društvo, pa v skupino V.A.T. pod okriljem tradicionalnega združenja revirskih likovnikov RELIK, ter Gimnazije Trbovlje je omogočila izvedbo festivala tudi v letu 2011; pod vodstvom asistenta znanega medijskega teoretika Petra Weibla z Dunaja, magistra Steinerja, je skušal najti odgovor na vprašanje, ali in kdaj lahko tehnično mišljenje pretehta nad umetniškim. Na festivalu so predstavili produkcije, ki so odkrivale rdečo nit med tradicionalnimi vizualnimi in novomedijskimi praksami, revitalizacijske možnosti opustošenega socialnega okolja, socializacijo novomedijske produkcije.
Letošnji festival, formalno vključen v EPK, "Trbovlje=novomedijsko mesto/Novomedijska umetnost lokalno in globalno", ki se začne 19. aprila z mednarodnim performansom francosko-hrvaško-slovenske naveze, bo svoj program popestril z okroglo mizo in simpozijem - vse v smislu dialoga med strokovnjaki z umetniškega in tehnološkega področja ter lokalno populacijo.
Zveni vse skupaj preveč ambiciozno, utopično, zazrto onkraj realnih možnosti? Entuziazem, ki veje iz organizatorjev, je tisti, ki išče način, da se "zaustavlja beg možganov iz naših dolin, spodbuja nastanek novih visokotehnološko usmerjenih podjetij, spodbuja kulturni in tehnični (posebej industrijski) turizem in srednjeročno vzpostavlja Trbovlje iz z njim Zasavje kot eno izmed novomedijsko-tehnoloških središč na evropski ravni. Odpirajo se nova delovna mesta. Vlagajmo v mladost in znanje." (Zoran Poznič)
Tako so tisti poznomarčevski večer izzvenevale besede in se iskrile ideje tudi o novem Art centru Kum, stolpu, ki zaradi pospešene digitalizacije televizijskih in radijskih programov izgublja svojo funkcijo: o centru, ki bi omogočal prostor delavnicam in novim izobraževalnim, umetniškim rezidenčnim programom, muzeju novomedijske umetnosti, stalni postavitvi Laibachkunsta in skupine Laibach.
Bil je zanimiv večer, ki se je razvijal hkrati z otvoritvijo razstave v Novi galeriji mladega Italijana Parida di Stefana, ki je značilen primer slikarja z izrazito figuralno, filozofsko naravnano meditacijo o svetu v luči globalne kataklizme; slikarja, ki v svojih senzibilnih videoinstalacijah o naravnih dogajanjih s fizičnim posegom svojih rok kot demiurg intervenira v delu naravne resničnosti. V znamenju sinteze principa umetnosti in tehnologije - globoko pod razstavno površino - v kletnem jašku, kot se simbolno za tradicionalni premogokopni revir spodobi.
