Zanimalo nas je, kako se bodo s krčenjem programskih sredstev soočile nekatere osrednje gledališke institucije. Ali torej to pomeni tudi manj programa oziroma manj premier in ponovitev? Ali pa bomo dobili enako število programskih enot, a z veliko skromnejšo produkcijo, znižanimi izdatki za kostumografijo in scenografijo, manjšimi igralskimi zasedbami in tako naprej? In kakšne preživetvene strategije nameravajo uporabiti za prebroditev tega težavnega obdobja?
Predstav ne bo nič manj!
V večini slovenskih gledališč se že od lani pripravljajo na napovedovane ukrepe, zato tudi sami dosledno zmanjšujejo celo vrsto stroškov, od ogrevanja do honorarjev. Kljub temu so ostro proti krčenju programa, tako po obsegu kot po kakovosti. Pri tem vztrajajo, ker ne želijo razočarati zvestega občinstva, a tudi zato, ker verjamejo v moč gledališča, ki naj bo »spodbuda za upanje v boljši jutri«, kot je povedal Borut Bašin, predstavnik za odnose z javnostjo v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Število premier in ponovitev tako ostaja večinoma enako, a bodo zato trpeli produkcijski stroški.
V Novi Gorici »intenzivno uresničujejo program varčevanja« na vseh možnih postavkah, ki jih potrebujejo za vsakodnevno delovanje: elektriki, ogrevanju, vodi, potrošnem materialu, storitvah, uporabnem prostoru, površinah in logistiki, vnovčujejo pa tudi škode za zavarovane škodne primere, je sporočil Bašin. Proračun posameznih predstav bo nižji, a si bodo pomagali s sodelovanjem z drugimi gledališči in skupno produkcijo predstav ter njihovim izmenjevanjem. V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) pa se bodo vendarle odpovedali eni od predvidenih premier na Mali sceni, sicer pa MGL že v tej sezoni uprizarja kar enajst novih predstav, tako da pomanjkanje ne bo zelo občutno. Odpovedali se bodo tudi večini mednarodnih gostovanj in vsem investicijam, honorarje in splošne izvedbene stroške pa so zvedli na minimum.
A tudi varčevanje ima svoje meje. Z rigidnim rezanjem stroškov se najbrž da vzdrževati obstoječe število programskih enot, a je vprašanje, če te lahko ohranijo isto kakovostno raven. Na to opozarjajo v SNG Drama Ljubljana, kjer ravno tako dosledno nadzorujejo stroške, a opažajo, da manevrskega prostora ni več veliko in bi dodatno varčevanje že ogrozilo možnosti za razvoj kakovostne umetnosti v njihovi hiši, je sporočil tamkajšnji predstavnik za odnose z javnostjo Jernej Pristov.
Zmanjšana kupna moč
Eden izmed odgovorov na državno zmanjšanje sofinanciranja bi bilo lahko gotovo tudi povečanje lastnih prihodkov, a se zdi, da le redko katero gledališče razmišlja v tej smeri. »Kupna moč obiskovalcev gledališča bo razmeram primerna, tako da tudi bistveno večjega dohodka od prodaje predstav ne moremo pričakovati,« je dejal Borut Bašin iz SNG Nova Gorica. Že uveljavljen način občasnega dodatnega zaslužka je oddajanje prostorov, a gledališča za zdaj ne načrtujejo tovrstne dejavnosti. Lahko ugibamo zakaj – morda bi redno oddajanje prostorov ohromilo izvajanje osnovnega programa, morda pa zaradi »razmeram primerne kupne moči« niti ne pričakujejo velikega povpraševanja.
Prihodke so v zadnjem času povečali le v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer so služili s prodajo svojih predstav v tujini in uspešnimi prijavami na mednarodne razpise, kar je, kot je povedala direktorica Uršula Cetinski, rešilo letošnji program. A niso prepričani, če lahko tudi v prihodnosti računajo na tako dobre rezultate. »Zmanjšanje sredstev se nam bo poznalo pri produkciji predstav, ki bodo glede kostumov in scene skromnejše, kot smo načrtovali, kar pomeni, da bomo z njimi v prihodnje težje konkurirali na mednarodnem trgu,« je dejala Cetinskijeva. Letos so se že odrekli nekaterim finančno manj ugodnim festivalom v tujini ter vlaganju v infrastrukturo in tehnično opremo, ki so jo iz lastnih sredstev sistematično izpopolnjevali v preteklih štirih letih.
Najbrž je učinkovitost sleherne preživetvene strategije odvisna tudi od predvidevanja sprememb in pravočasnega odziva nanje. Nekatere institucije so se kljub temu odločile, da bodo še počakale do končne potrditve napovedanih ukrepov. Na čakanju so za zdaj v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer se bodo šele po sprejetem rebalansu odločali o nadaljnjih dejanjih, je sporočil predstavnik za odnose z javnostjo Alan Kavčič. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa so pripravili nekaj varčevalnih scenarijev s kombinacijami različnih ukrepov, a bodo o konkretnem odzivu odločali po prejemu nove odločbe, ko bodo znane še druge podrobnosti, povezane s poslovanjem v letošnjem letu, je sporočila upravnica in umetniški vodja Tina Kosi.
