Karner dva tedna pred aretacijo sestankoval v Ljubljani
Dokument Mestne občine Ljubljana razkriva, da se je Karner slaba dva tedna pred aretacijo sestal z občinskimi predstavniki in z njimi usklajeval rešitve za stanovanjske objekte, ki bi upoštevale tudi pripombe med javno razgrnitvijo in obravnavo osnutka prostorskega akta. Na sestanku so poleg Karnerja in Uroša Slivnika, ki prek družb Merideis International Investments in Sagex Investment Group iz Belizeja obvladujeta lastnico zemljišč na Viču, družbo Velinvestment, sodelovali projektanti soseske, podžupan Janez Koželj, načelnik občinskega oddelka za urbanizem Miran Gajšek in njegova sodelavka Alenka Pavlin.
Omenjeni dokument razkriva dva pomembna podatka. Prvič, da je Karner v mesecih pred aretacijo redno hodil v Slovenijo. Iz zabeležke Mestne občine Ljubljana je namreč razvidno, da se je Karner z občinskimi predstavniki prvič sestal že v začetku decembra. To posledično pomeni, da je bil Karner v svojih slovenskih poslih dejaven tako rekoč do same aretacije, čeprav jih je že več mesecev prej - domnevno prav zaradi preiskave v Avstriji in ZDA - uradno prenesel na Uroša Slivnika. Za zdaj ostaja nejasno le, zakaj se je Karner 14. decembra vrnil v Avstrijo, saj bi si, če bi se odločil ostati v Sloveniji, tako kupil vsaj še nekaj mesecev časa.
In drugič, da je imel očitno eno pomembnejših vlog v Karnerjevih poslih tudi kasneje preminuli Danilo Slivnik, ki je prav tako sodeloval na prvem sestanku z občinskimi predstavniki. Spomnimo, Slivnik je ob Karnerjevi aretaciji odločno zanikal namigovanja, "da je bil kakršen koli poslovni partner Mihaela Karnerja". O svoji vlogi pri projektu na Viču pa je zatrjeval, da "je Karnerju in ekipi le dvakrat pomagal z nasveti" in da s posli "nima nič". V Dnevniku smo sicer že v začetku januarja na veliko poročali o precejšnji poslovni povezanosti družin Karner in Slivnik, Danilo Slivnik pa je družini Karner že leta 2006 prodal hišo v Rožni dolini, na katero je neznana oseba leta 2010 vpisala pet milijonov evrov zemljiškega dolga.
Brez prostorskega načrta ne bo stanovanj
Na širšem območju nekdanje tovarne Tovil je po jeseni 2010 uveljavljenem občinskem prostorskem načrtu dovoljena strjena stanovanjska gradnja z do šestimi etažami, vendar zgolj pod pogojem, da mestni svet pred tem za območje sprejme še podrobnejši prostorski akt. Ker je to poplavno ogroženo območje, je gradnjo v osnutku podrobnega prostorskega akta občina pogojevala tudi z izvedbo omilitvenih protipoplavnih ukrepov, ki jih bo predvidel poseben državni prostorski načrt. Družba Veleinvest je nameravala na zemljiščih, ki so bila prej namenjena proizvodnji, skladiščem in terminalom, graditi sosesko z delovnim imenom Urbana oaza s 130 luksuznimi stanovanji.
