Hrvaški stečajnik o podrobnostih molči
V obeh stečajnih postopkih je sodišče za upravitelja imenovalo Anteja Jukića. Začetek stečaja Vegrada gradnje je bil v hrvaškem uradnem listu objavljen v začetku novembra, toda Jukić ga je končal decembra po hitrem postopku. Odločitev sodišča po naših informacijah še ni pravnomočna. Na Dnevnikova vprašanja o poteku stečajnega postopka Jukić ni želel odgovarjati, češ da je zavezan k molčečnosti.
Vegrad gradnja je imel po zadnjih razpoložljivih podatkih iz konca leta 2007 (kasnejše bilance bodisi niso javno dostopne bodisi jih podjetje ni izdelalo) za več kot 10 milijonov evrov premoženja v terjatvah in zalogah. Košič je pojasnil, da čeprav so terjatve knjižili, niso izterljive: "Vegrad gradnje je izstavil račune, ki pa jih je Rezidencija Skiper zavrnila. Ko na Hrvaškem izstaviš račun, ga ne moreš več stornirati, hkrati pa moraš na izdani račun plačati davek na dodano vrednost." Tudi drugo hrvaško Vegradovo podjetje je imelo po zadnjih razpoložljivih podatkih konec leta 2008 okoli sedem milijonov evrov terjatev in naložb. Vendar tudi v tem primeru ne bo presenetljivo, če bo stečaj končan po hitrem postopku.
Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je zatrdila, da je Mateju Košiču že pred dobrim letom naročila, da naj kot direktor blokiranih hčerinskih podjetij na Hrvaškem sproži stečajne postopke. Košič je pojasnil, da je odvetnik na Hrvaškem potreboval precej časa, da je zbral potrebno dokumentacijo za začetek stečaja. In zakaj Grilova Košiča ni razrešila z direktorskih položajev? "Osebe, ki bi bila pred stečaji podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem pripravljena prevzeti vodilna mesta, nismo našli," je odgovorila. Pri tem je dodala, da tudi Vegradove hrvaške posle preiskujejo kriminalisti.
Na hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) smo naslovili vprašanje, ali so poleg posla z Rezidencijo Skiper preučevali še kakšne druge posle Vegradovih podjetij. Predstavnik za odnose z javnostmi Vuk Đuričič je pojasnil, da nam na vprašanje ne morejo odgovoriti, ker jim to onemogoča zakon.
Vegradov 30-milijonski projekt sredi Zagreba
In kako je Miro Vrlja, ki ima sicer v Krškem registrirani podjetji Veletrgovina global in Fianma, od propadlega zagrebškega Vegrada prevzel luksuzni objekt Kvaternikov trg? Leta 2004 je Vegrad s hrvaškim podjetjem Heruc sklenil predpogodbo za nakup večjega zemljišča. Po Košičevem spominu je vrednost posla znašala 10 milijonov evrov. Ker Heruc po pridobitvi gradbenega dovoljenja dve leti kasneje zemljišča ni želel več prodati Vegradu, je bil velenjski gradbinec prisiljen nakup doseči prek sodišča. Košič je pojasnil, da se je leta 2008 pojavil Vrlja in za skoraj dokončan objekt odštel 27,5 milijona evrov. "Od tega zneska je 14,5 milijona evrov predstavljalo nakup projektnega podjetja Kvatrić Centar (podjetje je bilo leta 2008 likvidirano, op. p.), prek katerega smo gradili objekt, preostali znesek pa smo prejeli na podlagi preostalih gradbenih del," je pojasnil Košič. Toda pri tem ne gre spregledati, da je celoten promet zagrebškega Vegrada v letu 2008 znašal le dobrih sedem milijonov evrov, za kasnejša leta pa bilance niso dostopne. Ali jih je zagrebški Vegrad sploh izdelal, Košič ni vedel odgovoriti.
Prodaja luksuzne poslovne stavbe sredi Zagreba pa ni bil edini posel Vegrada z Vrljo. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, je razvidno, da je Vrljovo podjetje od Vegrada odkupilo tudi hrvaško podjetje Vegrad - Adria. Hkrati je po podatkih iz hrvaškega sodnega registra Vrlja skupaj z nekdanjo glavno direktorico Vegrada Hildo Tovšak direktor Vegrada Blato-jug, v katerem je Košič prokurist. "Na Hrvaškem smo iskali partnerje za nekatere druge projekte. Ker se načrti niso uresničili, smo Vegrad - Adrio prodali Vrlji, kot tudi Vegrad Blato-jug" je komentiral Košič. Toda iz uradnih evidenc ni razvidno, da je lastnik tudi slednjega podjetja. "Očitno v register še ni vknjižena sprememba lastništva," je še dodal.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
