"Vsak dan, ko Slovenija nima operativnega proračuna, nas stane," je na seji Ekonomsko-socialnega sveta takoj po seji vlade povedal premier Janez Janša. Rebalans je zato treba sprejeti čim prej. S tem bomo veliko privarčevali in bodo ukrepi lahko milejši, je na seji, ki še traja, pozval socialne partnerje k čim prejšnjemu dogovoru.

Proračunski odhodki lahko letos znašajo 9,014 milijarde evrov, če želimo doseči cilj o primanjkljaju v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal finančni minister Janez Šušteršič.

Predlog rebalansa tako predvideva, da se proračunski odhodki glede na veljavni proračun znižajo za 1,104 milijarde evrov na 9,014 milijarde evrov. Proračunski prihodki so medtem ocenjeni na 7,942 milijarde evrov, kar je za 752,8 milijona evrov manj od vsote, predvidene v veljavnem proračunu.

Nižji ocenjeni prihodki so predvsem posledica nižjih pričakovanih davčnih prihodkov. Ti so ocenjeni na 6,559 milijarde evrov, kar je 611 milijonov evrov manj od vsote v veljavnem proračunu.

Cilj vlade ostaja, da se proračunski primanjkljaj z rebalansom zniža na raven treh odstotkov BDP oziroma na okoli 1,072 milijarde evrov. V veljavnem proračunu je predviden pri 1,423 milijarde evrov.

Proračun za leto 2012 je DZ sprejel že novembra 2010 in temelji na precej višjih in medtem že zastarelih napovedih o rasti v lanskem in letošnjem letu. Prejšnja vlada je zato njegovo izvrševanje že konec lanskega decembra zamrznila, dokler ne bo pripravljen rebalans.

Manjšanje določenih pravic javnih uslužbencev

Vlada je v predlogu rebalansa za znižanje primanjkljaja predvidela tudi ukrepe za znižanje stroškov dela v javnem sektorju in v tem okviru za zmanjšanje določenih pravic javnih uslužbencev, kot so znižanje plač, letnega regresa, nadomestil za prehrano in prevoz na delo ter odpravnin ob upokojitvi.

Vlada je pri tem upoštevala svoj zadnji predlog, o katerem pa še ni spregovorila s sindikati javnega sektorja, piše v sporočilu za javnost po seji vlade. Ker pogajanja še niso zaključena, vlada napoveduje, da bo morebitne drugače dogovorjene ukrepe v predlog rebalansa v parlamentarni razpravi vključila skozi dopolnila.

Vlada je z varčevalnimi ukrepi posegla tudi v vse kategorije materialnih stroškov, socialni transferi pa so v rebalansu predvideni "na podlagi vladnih ukrepov in ob upoštevanju števila upravičencev".

Predlog rebalansa bo na petkovi novinarski konferenci podrobneje predstavil minister Šušteršič.

V skladu z obljubo izpred tedna dni je vlada za današnjo sejo Ekonomsko-socialnega sveta pripravila nabor ukrepov, s katerimi bi zagotovili dodatne prilive v proračun. Tako naj bi med drugim zvišali nekatere davčne stopnje, denimo pri davku na vodna plovila ali od kapitalskih dobičkov, uvedli obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč, davek na finančne transakcije ter več vrednih nepremičnin, medtem ko zvišanje davka na dodano vrednost ni predvideno.

Četrti davčni razred

Dohodninsko lestvico naj bi dopolnili s četrtim davčnim razredom, v katerega bi se uvrstili tisti z več kot 70.000 evrov letnih prihodkov, stopnja davka pa bi se gibala med 45 in 50 odstotki. Premožnejši sloj prebivalstva naj bi bil tudi sicer bolj obdavčen, a vlada predlog še pripravlja.

Slovenija do premožnejših prijaznejša kot Avstrija

Vlada bo strožje ukrepala tudi proti tistim, ki ne plačujejo davkov. Posebne skupine za davčni nadzor - Šušteršič jih je imenoval davčni specialci - bodo hitro intervenirale tam, kjer obstaja sum davčnih utaj. Vlada pa načrtuje še učinkovitejše izvajanje davčnih predpisov in aktivno preprečevanje mednarodnih davčnih utaj.

Po Šušteršičevih besedah so s temi predlogi skušali slediti pozivom sindikatov na pogajanjih, naj vlada pripravi ukrepe tudi na prihodkovni strani proračuna. Gre za ukrepe bolj dolgoročne narave, sicer pa časovni okvir še ni natančno opredeljen. Vlada predvideva, da bi bilo nekatere mogoče uvesti že z zakonom o uravnoteženju javnih financ.

O tem je vlada danes opravila prvo obravnavo, sprejela pa naj bi ga na naslednji seji. Tudi zanj pa bo veljalo, da bo mogoče v postopku obravnave v DZ vlagati dopolnila.

Vlada je danes sprejela tudi predloga novel dveh davčnih zakonov, s katerimi naj bi spodbudili gospodarstvo in dali tujim investitorjem signal, da se splača vlagati v Slovenijo. S spremembami zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se bo zvišala olajšava za izdatke za raziskave in razvoj na 100 odstotkov, olajšava za investicije pa na 40 odstotkov. Hkrati bi bila ta olajšava v znesku neomejena. Prav tako vlada predlaga znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov.

Z novelo zakona o dohodnini se bosta obe omenjeni olajšavi na enak način spremenili tudi za samostojne podjetnike. Hkrati vlada predlaga dvig meje razreda, kjer se začne 41-odstotna obdavčitev, in sicer na okoli 1,5-kratnik povprečne plače. "Tu gre za predvsem za skromno razbremenitev srednjega razreda," je pojasnil Šušteršič.