Za odziv smo poklicali tudi Gospodarsko-interesno združenje Kranjska klobasa, katerega predstavnik Boris Jež je za Dnevnik.si povedal, da je zadeva že nekaj mesecev v postopku, da pa so se bali in pričakovali, da bodo Avstrijci aktivni pri nasprotovanju zaščiti kranjske klobase.
"Zaradi skupne zgodovine imajo Avstrijci že kar navado, da se obregnejo ob stvari, ki jih želimo zaščititi, težava s kranjsko klobaso pa je v imenu, saj imajo oni svoje 'krainer wurst', kar je v prevodu enako," nam je razložil Jež, ki je sicer zagotovil, da je receptura za slovensko kranjsko klobaso avtentična, iz prve slovenske kuharske knjige iz leta 1896.
Jež je tudi poudaril, da bodo v združenju naredili vse, da bi zaščitili omenjeni izdelek in da upa, da se bo zadeva dobro razpletla, se pa zaveda, da bo za to treba vložiti veliko truda, veliko pa je odvisno tudi od dela ministrstev in institucij, ki nas zastopajo v Bruslju.
Bogataj: To je lepa učna ura
Etnolog Janez Bogataj je poudaril, da je te situacije v bistvu vesel, "ker je to lepa učna ura za Slovenijo, na področju, kjer stroka opozarja že leta na določene stvari". Meni, da so argumenti na naši strani.
"Poimenovanje kranjske klobase je prišlo že v času Avstro-Ogrske. Takratna monarhija je značilne klobase, ki so prihajale iz dežele Kranjske poimenovala kranjske klobase. Kraj izdelovanja je bila torej nekdanja Kranjska, torej današnji pretežno Gorenjski in osrednji del Slovenije," je dejal Bogataj.
Imamo tudi mnogo drugih podobnih poimenovanj - kranjska čebela, kranjski jeglič. "Tudi če je ta izraz nastal v Avstriji, je nastal zato, ker so tako označevali klobaso, ki prihaja iz Kranjskega," je poudaril Bogataj.
Kaj pomeni zaščitena označba?
Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.
Slovenija je pri Evropski komisiji doslej registrirala naslednja živila - sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico.
