Slednje vznemirja tako opozicijske kot zunajparlamentarne stranke, saj naj bi krčenje pomenilo konec manjših strank. Poleg tega bi lahko ukrep stranke silil v iskanje drugih virov, ki morda niso skladni z zakonom, s čimer bi se povečali pritiski donatorjev, opozarjajo naši viri.

Pozitivno poslovali le SD in LDS

Finančna poročila, ki jih morajo stranke poslati računskemu sodišču do konca marca, kažejo, da so v SD in LDS močno zategnili pasove, saj sta samo ti dve stranki poslovali pozitivno. Čeprav so v SD predlani pridelali za 577.426 evrov minusa, so leto 2011 končali s skoraj 441.000 evrov plusa. A stanje ni rožnato, saj jih pesti še 1,2 milijona evrov izgube iz prejšnjih let. Čeprav so lani v LDS poslovali v zelenem in s presežkom prihodkov pokrili del preteklih finančnih bremen, pa jih imajo še vedno za "skromnih" 1,1 milijona evrov.

V največjem minusu, več kot pol milijona evrov, so lansko leto končali v PS, saj lani niso prejeli niti evra članarin niti opazne vsote sredstev iz proračuna. Stanje bi bilo še slabše, če ne bi bilo za dobrih 105.000 evrov prispevkov podpornikov, kar predstavlja 64-odstoten delež vseh njihovih prihodkov. V SDS, kot tudi v večini preostalih parlamentarnih strank, največ prihodkov dobijo iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti. Janševi so tudi precej zadolženi - odplačati morajo še 1,5 milijona evrov kredita, zato napovedujejo, da bodo morebitne likvidnostne težave letos reševali z najemom premostitvenega kratkoročnega kredita. Poročila še razkrivajo, da so imeli najvišji delež državnega denarja v prihodkih v stranki DeSUS, njihova izguba pa je za skoraj 73.000 evrov manjša kot leto prej. Precej manj varčni so bili v SLS, saj so predlani zapravili 89.000, lani pa skoraj 148.000 evrov več, kot so imeli denarja. DLGV pa je lani iz proračuna prejela dobrih 18.000 evrov, leto pa končala s 4000 evri izgube.

Koalicija varčevala bolj, opozicija manj

Stranke dobijo povrnjen del izdatkov za kampanje, še več denarja pa dobijo - glede na volilni rezultat - iz proračuna. Koliko ga bo letos, bo jasno po sprejetem rebalansu, o čemer potekajo pogajanja. S sklepom DZ je za letos strankam dodeljeno 2,688.195,10 evra, do denarja pa so upravičene le tiste, ki so na zadnjih volitvah dobile vsaj odstotek glasov. Največ denarja dobi PS - okoli 740.000 evrov na leto, sledijo SDS, SD in DLGV. Sredstva dobijo še DeSUS, SLS, NSi, ki so se vse uvrstile v DZ, pa tudi SNS, LDS in TRS, ki so iz parlamenta izpadle, a so presegle enoodstotni prag.

V SDS poudarjajo, da "bomo morali glede na stanje v državi varčevati vsi, tudi politične stranke". Sami so že sprejeli številne varčevalne ukrepe. Helena Lovše iz DLGV je pojasnila, da so že v času volilne kampanje predlagali ukrep za znižanje financiranja strank, zdaj pa bodo morali sami dodatno znižati stroške, kar ne bo enostavno. V SLS se strinjajo, da morajo politične stranke deliti usodo celotne države, čeprav priznavajo, da bo zmanjšanje sredstev bolj prizadelo manjše stranke.

PS se zdi predlog vlade nepremišljen. Varčevanju ne nasprotujejo, a po besedah sekretarja poslanske skupine Marjana Jarkoviča menijo, da bi morala vlada pri zniževanju sredstev slediti nekaterim pomislekom. Spomnil je na Greco - skupino držav proti korupciji Sveta Evrope, ki je leta 2007 Slovenijo opozorila, da čeprav stranke dobivajo javna sredstva, upad članstva in porast stroškov financiranja volilnih kampanj povzročata, da so te vse bolj odvisne od financiranja zasebnikov, kar bi lahko povečalo tveganja v obliki kupovanja političnega vpliva. Tveganju bi bile še bolj podvržene manjše, opozicijske in zunajparlamentarne stranke.

V SD se zavedajo težkega položaja, pravi Andrej Hudoklin, saj je tudi Pahorjeva vlada zmanjševala proračunska sredstva za stranke. Vendar si "v luči zagotavljanja in omogočanja nemotenega delovanja parlamentarne demokracije trenutno ne predstavljamo več kot 10-odstotnega zmanjšanja teh sredstev". Iztok Majhenič iz TRS je prepričan, da bi jih polovična donacija pokopala: "Z zmanjševanjem dotacije bi stranko utišali, izničili bi nove ideje in drugačen glas." Uroš Petohleb iz LDS varčevanje razume, LDS je v zadnjih mesecih že znižala stroške poslovanja na minimum ter se odpovedala najetim prostorom in zaposlenim.

Medtem ko predsednik SNS Zmago Jelinčič meni, da bo varčevanje počasi iz prizorišča zbrisalo manjše stranke, pa Pavel Gantar, predsednik stranke Zares, ki iz državnega proračuna ne dobi več denarja, saj je na volitvah dobila 0,65 odstotka glasov, ocenjuje, da bo varčevalni predlog sicer prihranil nekaj evrov, bo pa parlamentarne stranke še bolj potisnil v roke donatorjev in jih naredil ranljive za nezakonito lobiranje.