Po Turkovih besedah se tudi ne sme znižati kakovost šole, znanosti in kulture ali poslabšati socialni položaj družin, predvsem najrevnejših.

Pri varčevanju pomagajo rezerve

Kot je pojasnil, jim pri varčevanju t. i. vertikalnih ukrepov pomagajo rezerve, ki so se nabrale v sistemu v zadnjih letih, tudi v letih "debelih krav".

Povedal je, da se je v slovenskem šolskem sistemu, ko so v šoli zaradi nižje rodnosti upadale generacije otrok, povečevalo število učiteljev in drugih pedagoških delavcev, saj so dodajali nova pedagoška in nepedagoška delovna mesta. "To pa zato, da v šolstvu zaradi zmanjševanja generacij ne bi prihajalo do tehnoloških viškov," pravi Turk. Medtem ko je bil leta 1970 en učitelj na 21 učencev, je bil leta 2010 le še na 9,3 učenca, je dodal.

"Iz različnih vzrokov smo večali vpis na univerze, dodatno zaposlovali, univerze so razpisovale dodatne programe, manjšale so skupine, kar je spet privedlo do večjega zaposlovanja tudi na tem področju," je dejal Turk in dodal, da ima Slovenija največji delež doktorjev znanosti, zaposlenih v inštitutih javnih raziskovalnih zavodov, ki jih financira država.

V dobrih časih smo večali nekatere pravice, vezane na brezplačen vrtec, prehrano, vsem revnim in bogatim, zato zdaj nimamo več denarja, je prepričan minister Turk.

Slovenija zaposluje največ nepedagoškega osebja na otroka

Splošni ukrepi na področju šolstva, ki jih je predstavila vlada, so sicer: optimizacija šolske mreže, večanje šolskih okolišev zato, da bi lahko zapolnili razrede v okviru obstoječih normativov. Višanje normativov za velikosti razreda na različnih stopnjah izobraževanja - obstoječi normativ je zdaj 28 učencev, povprečno število otrok v razredu pa je po Turkovih besedah 16,7 v osnovni in 14,3 učenca na učitelja v srednji šoli.

Prav tako namerava ministrstvo prilagoditi normative učnih obveznosti učiteljev na raven, ki velja v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V letu 2009 je namreč učitelj v Sloveniji poučeval 690 ur letno v osnovni šoli, v srednji šoli pa 633, medtem ko je povprečje OECD 779 ur v osnovni šoli in 656 ur v srednji šoli, je pojasnil.

Ukinja se tudi plačevanje določenega dodatnega dela, opravljenega znotraj delovnih obveznosti, recimo jutranjega varstva oziroma varstva po pouku do 15.30. Združujejo se tudi nekateri javni zavodi na področju šolstva in spreminja način določanja števila podpornega neučiteljskega osebja na osnovnih in srednjih šolah. Slednjega ne vežejo več na število oddelkov, ampak na število otrok. Slovenija med vsemi članicami OECD po ministrovih besedah namreč zaposluje največ nepedagoškega osebja na otroka.

Ukinitev subvencij za prehrano

V osnovnem in srednjem šolstvu se ukinja tudi subvencija za prehrano, razen za socialno ogrožene družine. V dijaških domovih večajo obveznost vzgojiteljev za dve uri, združevali pa bodo tudi kapacitete študentskih in dijaških domov.

Ukinja se brezplačen vrtec za drugega otroka v družini, vendar so socialno ogrožene družine po ministrovem zagotovilu pri tem izvzete.

Vsi ukrepi imajo za posledico nekaj presežnih delavcev, med njimi je nekaj tudi takih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pravi Turk. Ob tem dodaja, da delajo na tem, da bi ustvarili projekte, financirane iz evropskih socialnih skladov, v katerih bi zaposlili presežne delavce iz šolstva. V en zavod bodo združili tudi zavod za šolstvo, andragoški center, šolo za ravnatelje, center za poklicno izobraževanje in pedagoški inštitut.

Varčevanje čim bolj brez bolečin

Visoko šolstvo bo ob šest milijonov evrov sredstev, prav tako znanost. Manjše bodo tudi subvencije za bivanje študentov pri zasebnikih, in sicer se bo s sedanjih 40 evrov zmanjšale na 17 evrov, pri čemer naj bi prihranili 1,7 milijona evrov na letni ravni.

Nekateri ukrepi bodo po ministrovih besedah začeli veljati še letos, za vrtec morda že z naslednjo položnico, nekateri pa v prihodnjem šolskem letu. A letos naj bi uresničili kar dve petini omenjenih ukrepov, je dejal.

V zvezi z morebitno splošno stavko javnega sektorja je Turku žal, da sindikati ne poskušajo razumeti stanja, v katerem smo, ter da vladi ne pomagajo varčevati in izboljšati ideje, kako "varčevati čim bolj brez bolečin". Ob tem je izrazil upanje, da bodo s sindikati sedli za mizo in prišli do rešitev, ki bodo na koncu dobre za otroke, starše, učitelje, znanstvenike, kulturnike ...