V dopisu je še napovedal, da bodo območje Starega gradu, vključno s parkiriščem, ogradili in zavarovali z videonadzorom. Napoved je uresničil in danes zunaj delovnega časa gostišča obiskovalci ne morejo več do dvorišča in razvalin gradu, četudi območje sodi med spomenike lokalnega pomena.

Lastnica objekta, občina Kamnik, Ručmanovemu početju ne nasprotuje. "Res je, da ima najemnik v najemu celotno zemljišče, a sta se občina in najemnik že ob sklepanju pogodbe zavedala, da je Stari grad priljubljena izletniška točka za kamniške in okoliške prebivalce. Žal najemnik v velikem obisku izletnikov ne vidi pozitivnih strani, kar je sicer težko razumeti, a tako pač je," pojasnjujejo in dodajajo, da bo najemnik svoj odnos do izletnikov zato najbolj občutil sam.

Zgodba Starega gradu pa je še bolj zapletena, saj je občina najemniku, ki je gostišče najel leta 2003, zaradi nesoglasij okrog vodovoda kar tri leta in pol odrekala dovoljenje za delovni čas in so gostišče ponovno odprli šele lansko pomlad, zakonca Ručman pa zdaj občino tožita tudi za izpad dohodka. Ručman dodaja, da vodovod, ki so ga sami zgradili, zdaj deluje in v njihovi kuhinji že lahko na sodoben način pripravljajo vrhunske tipične slovenske jedi. "Nihče pa me ne more prisiliti, da bi gostom ponujal dunajske zrezke, pomfrit in hitro hrano," odločno pribije gostinec s precej nevsakdanjimi pogledi na svoj posel.

Asfaltirano cesto in razsvetljavo do gostišča so v skladu z najemno pogodbo plačali na občini. Zato Ručman svojo "prepoved" obiskov izletnikom, ki ne bodo gostje lokala, utemeljuje z dejstvom, da lokacija ni javno dobro, marveč najeta posest, ki jo izletniki z nahrbtniki samo smetijo in uničujejo. "Številne prijave zaradi vandalizma hranijo na policiji," opozarja in dodaja, da najemnika za čiščenje in vzdrževanje lokacije ne prejemata nikakršnih občinskih sredstev. "Nenapovedani obiskovalci pa so vse bolj predrzni, šolske skupine si znajo kar same postaviti naše mize, učiteljice pa učencem celo dovoljujejo preplezati zid na naše dvorišče," je ogorčen Ručman, ki bi rad za objekt, kot pravi, skrbel v duhu dobrega gospodarja. Gostov lokala za zdaj ni veliko, "saj ljudje lokal, ki je tri leta zaprt, hitro pozabijo in je treba vse začeti znova," pravi gostinec, ki bo, kot pravi, v času obratovanja vendarle prijazno odzdravljal tudi obiskovalcem, ki niso gostje lokala. V času pogovora je to dokazal, saj je na ograjeno dvorišče plašno pokukalo kar nekaj izletnikov z malico v nahrbtniku. Ne nazadnje jim malico in pijačo v nahrbtniku priporočajo tudi na kamniškem turističnem-informacijskem centru, kjer jih za nameček na kosilo napotijo naprej v "svojo" Budnarjevo domačijo, se huduje Ručman.