Peter Seunig
Ko možgani za kakšno snov v hrani ugotovijo, da je našemu telesu sovražna, zazvoni v imunskem sistemu alarm in sprijazniti se moramo z alergijami. Nevarnost alergij je, da je zelo težko ugotoviti, kaj jih povzroča, saj njihove simptome pogosto napačno ocenjujejo.
Že preprosto vprašanje, za katerega mislimo, da imamo pravi odgovor, nas lahko zavede. Ali je sadje zdravo? Odgovor je da in ne. Če odmislimo vitamine, ki so v sadju, je v njem tudi sadni sladkor - fruktoza. Vendar pa naše telo ni tako narejeno, da bi razgradilo velike količine tega sladkorja. Telo polovice vseh odraslih ljudi dnevno ne more "predelati" več kakor 35 gramov fruktoze, prav toliko pa jo je v dveh kozarcih jabolčnega soka. Presežek fruktoze se zato med drugim razgradi v maščobno kislino. Posledica je v krvi povečana raven maščob in v našem imunskem sistemu se že prižge rdeča luč. Pri nejasnih simptomih, kot so slabost, krči, driska, napenjanje in podobno, je zato priporočljivo, da se za tri mesece odpovemo jabolčnemu soku. Vendar to sploh ni dovolj, saj je sladkorja tudi v drugih naših živilih veliko: v jogurtu, sladkanih pijačah, pudingu, bombonih in seveda v vseh vrstah sadja.
Tudi zelena je zdrava, prav tako tudi zelje in to je tisto, kar je nevarno. Zeleno in zelje jemo kot solato, torej kot zelenjavo. Kot začimbo dajemo zeleno v juho in omake, jo mešamo z drugimi začimbami in celo v likerju jo je včasih najti. Pa vendar ima veliko naših alergij vzrok prav v njej. Signali, kot so nočni kašelj, se lahko pojavijo že pri majhni količini. Sestavine zelene namreč dražijo naše bronhije, količina izločene sluzi se zelo poveča in vse to povzroči čez nekaj časa močne napade kašlja. Včasih zadostuje že 0,16 grama za alergično reakcijo. Vendar naj nam bo v tolažbo, da se velik del nevarnih snovi, ki so v zeleni, ob kuhanju pri 100 stopinjah uniči.
Smrtonosni oreški
Na svetu je mogoče na jedilnikih raznih narodov najti 80.000 različnih lupinarjev in to kljub temu, da so prebivalci morja najbolj nevarni povzročitelji alergij. To velja še posebej za kozice, rake in podobne morske živali, saj že ob dotiku sprostijo poseben obrambni mišični protein. Toda niso samo prebivalci ob morju pogosto žrtve takih alergij, saj se zelo podobni simptomi kažejo tudi pri sobnih pršicah, vendar obstaja pri kozicah tudi smrtna nevarnost alergičnega šoka. Pri lažjih alergijah te vrste je opaziti otekline, glavobol, nahod srbečico in astmo.
So mogoče zemeljski oreški tudi nevarni? Smrtno nevaren je lahko že en sam mikrogram, saj lahko povzroči kolaps krvnega obtoka. To se lahko zgodi že takrat, kadar se orešek samo povoha ali pa se ga dotakne. Težave z dihanjem, izpuščaji, motnje krvnega obtoka in tudi življenjsko nevaren šok so lahko tragične posledice. V Kanadi je pred nekaj leti umrla mlada ženska, potem ko je poljubila svojega prijatelja, ki je nekaj ur pred tem pojedel kos kruha, namazanega z oreškovim maslom. Pozorni moramo biti tudi na to, da se pogosto uporabljajo sončnična semena kot nadomestilo za oreške, kajti jedrca teh so za nastanek alergij veliko bolj nevarna kot sami oreški. V Ameriki so pred leti šolski avtobus v naglici zapustili vsi šolarji, stekli v šolsko umivalnico in si začeli umivati roke. Šofer avtobusa je s pinceto zagrabil povzročitelja tega alarma - zemeljski orešek - in ga spravil v plastično vrečko. V Ameriki se nevarnost zemeljskih oreškov primerja že z nevarnostjo bioloških orožij. Vsako leto umre skoraj 150 Američanov, ki so se samo dotaknili oreška, ki vsebuje kar tri vrste nevarnih alergenov. Ti lahko povzročijo kolaps krvnega obtoka že v primeru, če se jih povoha. Takrat se prebudi naš imunski sistem in začne borbo za preživetje našega telesa.
Pijte suha vina
Stalne bolečine v sklepih, vendar test za revmo ne pokaže ničesar. Tudi ortoped in rentgenska slika ne povedo nič posebnega. Le redko kdo pomisli, da je mogoče vzrok teh težav, da naše telo ne prenese ribjih jedi. V ribah je protein, ki povzroča preveliko reakcijo imunskega sistema s čezmerno tvorbo obrambnih telesc. Vse to povzroča bolečine v veznih tkivih in sklepih. Pomembno je vedeti, da so proteini v ribah odporni proti vročini in da lahko tudi kuhana riba povzroči neprijetne alergije. To se lahko zgodi celo takrat, ko sedimo v restavraciji pri mizi, ki je blizu kuhinje, kuhar pa prav takrat pripravlja ribo. Če se ribjim jedem ne moremo odpovedati, se raje odločimo za sladkovodne ribe , ki takih alergij ne povzročajo zelo pogosto.
Na buteljki vina piše na etiketi v drobnem tisku spodaj, da vsebuje vino sulfite. Te dodajajo med vrenjem mošta kot sredstvo za zatiranje mikrobov in drugih škodljivcev in za ohranitev arome. Posebno astmatiki se včasih zelo močno odzivajo na sulfite, ki pa jih sicer najdemo tudi v pecivu, limonadah, hrenu v tubah in marmeladah. V Ameriki poznajo izraz "sindrom solatnega bara", saj se razne vrste solat pogosto škropijo z sulfiti, da bi bil solatni bar videti čim bolj svež. Toda pozor: že deset miligramov sulfita na kilogram živil lahko povzroči močno alergijo. Za ljubitelje vina torej velja pravilo, da čim bolj suho vrsto vina pijete, tem manj sulfita je v njem. Ob vinu ali obrnjeno si lahko privoščite še pico in kaj lahko se zgodi, da vas bo čez dve uri začela boleti glava. Mogoče boste za to krivili slabo vino. Vendar pa vsebujejo salama, sir in morski sadeži, ki so na pici, beljakovino histamin. To je prav tista telesu lastna snov, ki jo naš imunski sistem izloči pri alergični reakciji. V našem primeru vodi povečana količina te beljakovine k oženju krvnih žil in povzroča glavobol, črevesne motnje, drisko, izčrpanost, omotičnost in srbenje. Čeprav je naš imunski sistem zadolžen, da se bori proti škodljivim snovem, ki povzročajo alergije, velikokrat zgreši svoj namen in ima nenevarno hrano za škodljivo. Naš imunski sistem namreč ni popoln. Kakšen je odziv našega telesa na alergijo, je različen od organizma do organizma, zato nekega pravila ni. Nekomu neka stvar škodi, drugemu pa sploh ne. Praviloma bi morala imeti živila, ki lahko povzročijo alergije, na embalaži to tudi napisano. Med njimi je na prvem mestu mleko, kajti skoraj nobena drugi običajna hrana ne povzroča takih alergij kot prav mleko. Vas morebiti boli hrbet in se odpravite k zdravniku, ki pa ne more ničesar ugotoviti? Ste pomislili, da je temu lahko vzrok mleko ali bolje rečeno pomanjkanje encima laktaze, ki povzroči, da je črevo preobremenjeno, zato pritiska na živce in hrbet vas začne boleti?