Kot smo poročali včeraj, je zavod za zaposlovanje odvzel nadomestilo za brezposelnost nekdanjemu vodji kalilnice v steklarskem podjetju Diamant Leonu Golobu in njegovemu nekdanjemu sodelavcu Milanu Krambergerju, ko sta svoji svetovalki seznanila z dodatnim zaslužkom v višini 50 in 60 evrov oziroma v Krambergerjevem primeru 15 evrov. Čeprav na znižanje denarnega nadomestila vplivajo le mesečni prihodki, višji od 200 evrov, in čeprav je Golob zavod vnaprej obvestil, da je podpisal podjemno pogodbo in se lahko nadeja dodatnega zaslužka, mu je zavod odvzel nadomestilo, ker ga ni sproti obveščal o dejanskih zneskih.
Da mora to storiti, četudi dodatno zasluži manj kot 200 evrov mesečno, Golob sploh ni vedel, saj to ne piše ne v izjavi, ki jo je podpisal, ne v odločbi, s katero mu je bila dodeljena pravica do denarnega nadomestila. Kljub temu je konec januarja svojo svetovalko seznanil z decembrskim in januarskim zaslužkom, a zavod je odločil, da je opustil obveznost sprotnega poročanja in mu odvzel celotno nadomestilo. Kaj pomeni sprotno oziroma pravočasno poročanje, pa presodi "oseba, ki vodi upravni postopek", so pojasnili na zavodu.
Etično in moralno nesprejemljivo
Za komentar primera smo prosili generalno direktorico zavoda Lučko Žižek, a so nam z zavoda ponovno sporočili le, da so ravnali skladno z veljavno zakonodajo. "Takšno ravnanje se mi zdi absurdno. Če ga omogoča predpis, potem je absurden predpis," odgovarja odvetnik Jure Debevec. "To je katastrofa, takšno ravnanje morda ima zakonsko podlago, vendar etično in moralno zagotovo ni sprejemljivo," se mu pridružuje tudi odvetniški kolega Boštjan Verstovšek. Ob tem pa opozarja, da je Goloba in Krambergerja doletela "izjemno stroga sankcija, ki ni sorazmerna z njuno kršitvijo".
"Za javne uslužbence je najenostavneje, da uporabijo tisto najbolj trdo varianto jezikovne interpretacije zakona in si mislijo, če komu kaj ni prav, pa naj na sodišču dokaže drugače. Ampak tu ne gre za bonitete ali ekstra dodatke, gre za preživetje ljudi iz meseca v mesec," opozarja še en odvetnik za delovno pravo, ki pa ni želel biti imenovan. Kot poudarja, poleg jezikovne interpretacije obstaja tudi možnost tolmačenja predpisa glede na njegov namen, s čimer se je mogoče izogniti takšnim ekstremnim odločitvam, kot jih je vsaj v dveh primerih sprejel zavod in "gredo prek vsakih mej dobrega okusa". Glede na to, da je Golob že vnaprej obvestil zavod o svojem dodatnem zaslužku oziroma da sta oba, tako Golob kot Kramberger, sama seznanila svoji svetovalki z dodatnimi prihodki, jima naklepa goljufanja države oziroma hude malomarnosti res ni mogoče očitati, opozarja odvetnik. In pristavlja, da bi lahko bila takšna stroga interpretacija predpisov tudi v nasprotju s pravom in načelom zakonitosti, torej sorazmernosti.
Sprememba odločitve ni verjetna
Da je odločitev zavoda absurdna in nesorazmerno posega v pravice delavcev, pritrjuje tudi odvetnica za delovno pravo Biljana Čamber Pavli, a hkrati opozarja, da bi jo bilo po sodni poti zelo težko spremeniti. Zavod ima za svojo odločitev namreč podlago v dobro leto dni starem zakonu o urejanju trga dela, "katastrofalnih napak pa v postopku ni delal". Po njenih besedah bi mu morda lahko očitali predvsem to, da ni dovolj izpostavil dolžnosti brezposelnih, da morajo zavod obveščati tudi o prihodkih, nižjih od 200 evrov.
A iz odziva ministrstva za delo je mogoče sklepati, da tega ne vedo niti tam. Ko smo zaprosili za komentar Golobovega in Krambergerjevega primera, so nam namreč z njihovega direktorata za trg dela in zaposlovanje sporočili naslednje: "Glede zakonsko določene obveznosti prijave dodatnih dohodkov, ki presegajo 200 evrov neto mesečno, je zavarovanec v primeru, če že ob prijavi in uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstaja podlaga za izplačilo dohodka iz dela, dolžan o tem obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku." Nič pa niso zapisali o prejemkih, nižjih od 200 evrov, ali o omenjenih primerih Leona Goloba in Milana Krambergerja.
