ZTM pa je v tem primeru poleg tega, da je ponudnik, tudi "vratar", ki odloča, ali bodo zdravila sploh lahko uvožena. Za uvoz izdelkov iz krvi je namreč nujno mnenje ZTM, ki potrjuje, da je uvoz v skladu z načelom samozadostnosti. Ker cenejša ponudba to načelo krši, tovrstnega mnenja ne nameravajo izdati, so že dali vedeti. Tudi če bi UKC Ljubljana vztrajal pri prvotnem izboru, torej ne bi mogli priti do zdravil.
O "zrezku" in "kravi"
O zapletu bo v ponedeljek razpravljal strokovni svet UKC Ljubljana. V problem so nameravali zagristi tudi na zdravstvenem svetu, a so njegovemu predsedniku, strokovnemu direktorju Pediatrične klinike UKC Ljubljana prof. dr. Rajku Kendi, tik pred zdajci z ministrstva za zdravje sporočili, da v sedanji sestavi nimajo več pristojnosti. "Ocenili smo, da je razpis v UKC Ljubljana le vrh ledene gore. Gre za del mnogo širše zgodbe o samooskrbi s krvjo in krvnimi derivati, kjer bi napačne odločitve utegnile porušiti celoten sistem. Ni smiselno, da bi zaradi enega zrezka ubili celo kravo. Ministru Tomažu Gantarju sem predlagal, da bi na zdravstvenem svetu to problematiko čim prej celostno prikazali, pri čemer bi sodeloval tudi strokovni svet za preskrbo s krvjo pri ministrstvu za zdravje. S tem se je minister strinjal, a me je že naslednji dan obvestil, da ta zdravstveni svet nima več nikakršnih pristojnosti. Sporočili so, da je vloga dosedanjega sveta ugasnila z dnem, ko je minister nastopil svoj mandat. Po moji oceni je ta preobrat zelo nenavaden. Upam, da bo novi zdravstveni svet to temo takoj obravnaval, saj je zelo pomembna," je dejal Kenda.
Kot pravi, je vprašanje, ali naj bodo imunoglobulini zgolj iz slovenske krvi, tudi strokovne narave. Bakterije v okolju, zoper katere telo razvije obrabne mehanizme, namreč niso enake na vseh območjih. Poleg tega se je v prid zdravilom iz domače plazme pisno že izreklo več zdravnikov UKC Ljubljana, med drugim predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Peter Černelč in strokovni svet društva hemofilikov. Tudi Kenda meni, da je ta vidik še pomembnejši od stroškov, vseeno pa je treba po njegovem razpravljati tudi o cenah, ki jih je ZTM doslej zaračunaval bolnišnicam. Tokratna zagata je lahko torej tudi pritisk za znižanje cen, je pristavil: "Če uspemo ohraniti sedanji strokovni imperativ, da naj bodo zdravila iz domače plazme, in ob tem znižamo ceno, smo dosegli vse."
Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da gre za občutljivo temo, a imajo podatke, da ZTM ta zdravila slovenskim bolnišnicam zaračunava po bistveno višjih cenah v primerjavi s konkurenco znotraj EU. Po njihovem gre za temo, o kateri mora odločati zdravstveni svet s polnimi pooblastili ministra za zdravje. O nacionalnem programu za to področje bo novi zdravstveni svet odločal v roku enega meseca, so še napovedali.
ZTM pripravljen znižati ceno
V ZTM so po drugi strani prepričani, da ima samozadostnost prednost pred temeljnimi načeli javnega naročanja, kot je gospodarnost, kaže revizijski zahtevek. UKC bi moral to upoštevati že pri pripravi razpisa, je poudaril direktor ZTM Igor Velušček. "Glede na to, da gre pri imunoglobulinih za zdravila iz domače plazme, pri katerih smo v Sloveniji samozadostni, smo predlagali, da bi izvedli postopek z neposrednimi pogajanji z ZTM. Ta je namreč edini ponudnik zdravil iz krvi iz domače plazme. Z dobaviteljem se zdaj pogovarjamo tudi o možnosti nižje cene za UKC Ljubljana, ki bi bila enaka ali celo malo nižja od druge ponudbe," je dejal. Očitke o izkoriščanju monopolnega položaja zavrača, meni pa tudi, da v tem primeru ne gre za konflikt interesov. Načelo samozadostnosti so želeli opredeliti tudi v nacionalnem programu, ki bi ga, če ne bi bil "odpovedan", ta teden obravnaval zdravstveni svet. "Samozadostnost že zdaj predvideva več zakonov, a pripravljalci razpisov vseh podrobnosti morda ne poznajo. Z nacionalnim programom samozadostnosti in centralizirane oskrbe za zdravila iz krvi pa nismo skočili v vodo zaradi razpisov, ampak smo ga pripravili, zato ker smo menili, da je potreben krovni dokument."
Poleg tega mora država po Veluščkovih besedah ščititi slovensko krvodajalstvo. Navsezadnje bi lahko kdo v prihodnje postavil tudi dampinško ceno en cent, je opozoril. "Le kaj bi v takšnem primeru počeli z zdravili iz slovenske plazme? Morali bi jih zavreči, s tem pa bi nastala tako strokovna kot poslovna škoda. V naslednjem koraku bi se lahko krvodajalci začeli spraševati, zakaj darujejo polno kri, če pa iz nje v Sloveniji nočemo uporabiti zdravil. Če upade krvodajalstvo, začne zmanjkovati krvi. To bi bilo zelo nevarno," je posvaril. Revizijski zahtevek pa bodo, če bo potrebno, vložili tudi pri nacionalnem razpisu za zdravila.
