Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološko prognozo na Agenciji RS za okolje (Arso), opozarja: "Če primerjamo letošnji marec s tistim leta 2003, ko je bila najhujša suša doslej, je izhodišče zaskrbljujoče, saj je precej slabše: manj vode je in tudi manj snega je zapadlo. Suša se je začela zajedati v večino človekovih dejavnosti. Gasilci ljudem že dovažajo pitno vodo, in če bo šlo tako naprej, jo bodo morali še pogosteje. Naše hidroelektrarne nimajo velikih možnosti za shranjevanje vode v akumulacijskih bazenih, saj so bolj ali manj pretočne, zato zdaj delajo z zmanjšano močjo, posledično pa že uvažamo drago elektriko. Tudi jedrska elektrarna je lahko problem, saj potrebuje hladilno vodo. Zaradi pomanjkanja je že zaprosila za povišanje temperature vode, ki jo uporablja za hlajenje in jo vrača nazaj v Savo, za eno stopinjo. Marca so zlasti površinske vode že običajno nizke, a je letos dodatna težava, ker nimamo snega, ki bi bogatil vodotoke in podzemne vode. Da bi zapolnili velik primanjkljaj v podzemnih vodah, bi brez odvzemov vode potrebovali od pet do šest mesecev običajnih padavin, da bi jih spravili v normalno stanje."

Trgovci so takoj zavohali denar

Tudi kmetijska tla so marsikje izjemno suha, najbolj na severovzhodu in jugozahodu države. Po navedbah Andreje Sušnik z oddelka za agrometeorologijo urada za meteorologijo sta ob zadnjih padavinah 19. marca omembe vredno količino dežja dobila le "štrcelj" Gorenjske in del Notranjske. Na Gorenjskem je padlo precej dežja, a se Sušnikova sprašuje, koliko tamkajšnjih prebivalcev je "ujelo" to vodo, s katero bi lahko teden dni zalivali solato. Andreja Sušnik ugotavlja, da je zavest Slovencev, kar zadeva ravnanje z vodo, še vedno na dokaj nizki ravni. Še največ je imajo po njenem trgovci, ki so takoj zavohali denar in prek mega plakatov ljudi že vabijo k nakupu sodov za zajemanje deževnice.

Na Arsu deluje skupina strokovnjakov, ki enkrat na teden pripravi natančno poročilo stanja z vidika meteorološke, hidrološke in kmetijske suše. Njihovi zadnji podatki kažejo, da proizvajalci dežnikov letos ne služijo. Sušnikova upa samo, da se nam ne bo ponovilo leto 2003, ko smo imeli katastrofalno sušo, zaradi katere je škodo utrpelo 60 odstotkov vseh občin, država pa je izplačala 32 milijonov evrov odškodnin. "Trenutno hidrološko stanje je za 20 do 30 odstotkov slabše, kot je bilo leta 2003 v tem času, kmetijska suša pa se praviloma vedno povezuje s hidrološko," pred vnovično katastrofo svari Andreja Sušnik.

In izpostavi trenutne težave predvsem pri ozimni pšenici, ki se zaradi suhih tal ne bo razrasla. Trajni nasadi na Primorskem že cvetijo in v tej fazi potrebujejo veliko vode, prav lahko se zgodi še kakšna zmrzal, zato utegne biti pridelek skromnejši kot običajno. Poleg tega zemlja zaradi toplega vremena tli in se tla, kjer so gola, pečejo. Za posamezne kulture je zemlja že pretopla, zato je treba prej začeti saditi, a so - meni Andreja Sušnik - ponekod na Primorskem v tem pogledu pretiravali. "Ljudi opozarjamo, naj v tej suši ne orjejo, odpirajo brazd in naj varčujejo z vodo, kjer se le da. A je številnim Primorcem letos zemljo odneslo, in to zato, ker z njo niso pravilno ravnali in ker so se vremenski ekstremi vrstili drug za drugim. V toplem januarskem vremenu so začeli orati, s čimer so zaradi kasnejših ekstremnih ohladitev in burje naredili še več škode, kot bi je sicer. Zaradi oranja je bila zemlja razrahljana, zato jim je burja, ki je zaradi odprtih brazd tla dodatno izsušila, odpihnila humusno plast. Polomila je tudi rastlinjake, tako da so podhranjeni še s sadikami. Mislim, da Primorci letos ne tarnajo brez razloga," sklene sogovornica.

Cene hrane bodo zbezljale

V Pomurju poštenega dežja niso videli že od lanskega oktobra, zato jim od jesenske setve primanjkuje najmanj tristo litrov padavin. Branko Virag, direktor za področje poljedelstva v skupini Panvita, ki obdeluje 3400 hektarjev polj, opaža, da tako pri ječmenih kot pšenicah spodnji listi zaradi suše že rumenijo in da tudi oljna ogrščica ni tako bujna, kot bi v tem času morala biti. "V naslednjih dveh tednih prav nič ne kaže na obilnejše deževje, zato se utegne zgoditi, da bo letos še huje kot ob hudi suši leta 2003. Takrat smo imeli vsaj neko vodno podlago iz zime, zdaj je nimamo. Podtalnica je na našem koncu dober meter nižja od običajne v tem času," ugotavlja Virag in napoveduje močno okleščeno kmetijsko letino, posledično pa: "Cene bodo zbezljale!"

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj malce bolj optimistično dodaja, da nekaj dobrih aprilskih neviht še lahko namoči tla in se kmetijstvo lahko reši. "To je pa tudi vse. Pri rekah in podtalnici namreč ne moremo računati, da bi nas rešilo nekaj neviht. Po uradnih podatkih naj bi bila hidroenergetika z vodo podhranjena četrtino časa v letu, a sama menim, da ta delež narašča. Prilagajanje hidroenergetike nizkim pretokom rek je bilo majhno, kar posledično pomeni manj, kasneje pa dražjo elektriko. Zdaj, ko je projekt TEŠ 6 še zaustavljiv, utegne biti to še en argument, da bomo šli v gradnjo dodatnih zmogljivosti v Šoštanju," predvideva Kajfež-Bogatajeva.

In ima prav, kajti v Holdingu Slovenskih elektrarnah (HSE) že opozarjajo na padec proizvodnje električne energije v njihovih družbah, ki je posledica suše, in na potrebo po dodatni energiji iz termoelektrarn. Pravijo, da je bil vpliv suše opazen že lani, letos pa je izjemno velik, saj so njihove hidrodružbe v prvih dveh mesecih dosegle le okoli 60 odstotkov načrtovane proizvodnje (lani v tem času so jo za 42 odstotkov presegle), podoben trend se nadaljuje tudi v marcu. "Termoproizvodnja pa je izjemno stabilna in se vedno vrti zelo blizu načrtovane. To dodatno potrjuje, da Slovenija potrebuje termoenergetski objekt z zanesljivim domačim energentom," menijo v HSE.

Kje opraviti izbor kajakašev olimpijcev?

Na mestu je tudi vprašanje, kaj je sploh pripeljalo do tega, da je v Sloveniji že marca ena najpogosteje izrečenih besed suša. Janez Polajnar odgovarja, da je pozimi prevladoval severni zračni tok, ki je padavine odlagal na severnem grebenu Alp. Dvakrat se je razvil tudi tako imenovani genovski ciklon, ki je padavine radodarno odložil še na Balkanu, Slovenija pa je v obeh primerih dobesedno ostala na suhem. "Pod Alpami je nastala luknja, ki zajema Slovenijo ter del Hrvaške in Madžarske, ki so ostale brez padavin, povsod okoli nas so pa bile. Na Balkanu so zapadle velikanske količine snega, zato obstaja izjemno velika bojazen pred poplavami, ko se bo ta sneg začel taliti. Tam bodo imeli dovolj vode za proizvodnjo električne energije in morda jo bomo kupovali od njih," predvideva Polajnar. V HSE pa odgovarjajo, da je elektrika na Balkanu letos veliko dražja kot lani, ko je bila izenačena s cenami v Nemčiji, medtem ko so letos cene balkanske elektrike precej višje od nemške.

V katere pore človekove dejavnosti se vse lahko zaje suša, včasih niti ne pomislimo. Zaradi nje ima preglavice tudi Kajakaška zveza Slovenije. Bližajo se namreč olimpijske igre v Londonu, a sta Soča in Sava premalo vodnati, da bi lahko tam nemoteno trenirali, pod vprašajem so celo izbirne tekme za sestavo olimpijske reprezentance. Andrej Jelenc, direktor kajakaških reprezentanc, pravi, da jih bodo najverjetneje morali izpeljati na Slovaškem, kjer je tudi zaradi tri metre debele snežne odeje v Tatrah vode dovolj. "V Tacnu ali Solkanu bomo skušali spraviti pod streho vsaj eno od treh predvidenih tekem, a je glede na napovedi o nadaljevanju suše verjetnejši 'plan B' s Slovaško," pojasnjuje.

V zgornjem Posočju si najpogosteje želijo le to, da bi sijalo sonce, saj tam večina športnih aktivnosti, ki jih organizirajo za obiskovalce, poteka v naravi, predvsem na Soči. A trenutno bolj kot sonce željno pričakujejo dež. Soča ima namreč približno toliko vode, kot je ima sicer 15. avgusta. Torej trikrat manj kot običajno v tem času. To je precejšnja ovira za rafting, katerega sezona se je uradno začela 15. marca. Padavine na začetku tega tedna so stanje sicer malce izboljšale, a je trenutni pretok reke sedem kubičnih metrov na sekundo namesto 22. Vendar Adis Hrovat iz podjetja Bovec rafting team, ki je hkrati predsednik gospodarskega interesnega združenja raftarjev doline Soče, tega ne jemlje pretirano črnogledo. Ker je Soča zelo nizka, je hkrati tudi zelo umirjena in zato optimalna za srednješolce, saj je njena težavnostna stopnja zdaj najnižja (dosega vrednost dve) možna. Za ljubitelje kajakaštva in soteskanja na Soči pa po Hrovatovih zagotovilih ta čas ni nobenih ovir.

Podtalnice ni mogoče namakati

Strokovnjak za vode Janez Polajnar je prepričan, da smo kljub vsemu opisanemu lahko veseli, da živimo v Sloveniji in da imamo takšne naravne danosti, kot jih imamo. "Seveda se bomo tudi v prihodnje spoprijemali z ekstremi, a ne bo nikakršne panike, če bomo družbo malenkost prilagodili. Naš zelo napihnjeni standard je treba malce predrugačiti in uvesti kake tehnološke inovacije pri porabi vode v gospodinjstvih. Lahko jo uporabljamo varčneje, še pomembneje pa je, da vode ohranimo čiste, zato bi se zavzel, da bi v sušnih razmerah poostrili nadzor nad odlagališči odpadkov. Opustimo tudi zalivanje vrtov, avto raje peljimo v avtopralnico, manj se tuširajmo," možnosti, kako varčevati z vodo v sušnih časih, niza Janez Polajnar.

Lučka Kajfež Bogataj ga dopolni s podatkom, da nam v Sloveniji že vsaj dvajset let vztrajno upada gladina podzemne vode, a kljub temu ni bilo še nobene zamisli, kako ukrepati. "V kmetijstvu je vselej možno namakanje, saj novembra in decembra še vedno dobimo toliko vode, da bi lahko z zadrževalniki prekrmarili do poletja. Podtalnice pa ne moreš namakati. In pitna voda je podtalnica. Zato bi bilo treba na državni ravni temeljito pregledati, kolikšne zaloge pitne vode imamo, in se lotiti izgub, ki jih imamo v vodovodnem omrežju. Te so naša rakava rana, saj ne vemo niti tega, koliko vode izgubimo. Ocene izgub nihajo od treh do sedmih litrov. To pomeni, da se na liter vode, ki priteče iz pipe, nekje v omrežju izgubi od tri do sedem litrov. To je katastrofa," je prepričana Kajfež-Bogatajeva.

Hitro se lahko zapletemo v nove piranske zalive

Čeprav je v Sloveniji trenutno zelo modno ukinjanje ministrstev, bi Lučka Kajfež Bogataj eno - ministrstvo za vodo - ustanovila na novo, kajti vse napake, ki jih ljudje delamo na področju okolja, se po njenem občutijo na vodah. "Če se zaradi podnebnih sprememb spremeni padavinski režim, na koncu ni vode. Če v kmetijstvu nepravilno uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, je onesnažena voda. Če kmetijstvo pri sajenju koruze ne upošteva sestave tal, so spet težave zaradi pomanjkanja vode. Če je prostorsko načrtovanje napačno, je vode premalo ali pa nas poplavi... Da ne omenjam, da se bo dalo z vodo v prihodnosti tudi služiti in odpirati nova delovna mesta," poudari vodilna slovenska klimatologinja.

Želi si, da bi imeli stvari urejene na papirju, da ne bi begali glede tega, kdo bo kaj reševal, in se sprašuje: "Čigava je ta trenutek suša? Samo od kmetijskega ministra? Ne, to je stvar predsednika vlade, kajti voda ni le stvar kmetijstva in okolja, ampak tudi turizma, energetike, zdravstva, gospodarstva..." Kajfež Bogatajeva dodatno utemelji potrebo po oblikovanju ministrstva za vodo. Moti jo tudi odsotnost strategije, kako naprej. Nikoli namreč nismo imeli vodnih deležnikov v eni strategiji. "Kmetijec, energetik, turistični delavec... bi morali sedeti skupaj, da bi se dogovorili, koliko je pitne vode, čigava je, kako jo bomo delili in kako jo bomo regulirali s ceno, predvsem pa, kako bomo kaznovali izgube vode. Turizem, še zlasti zdraviliški, je popolnoma nereguliran porabnik vode," opozarja.

Ker smo imeli v Sloveniji vedno dovolj vode, Lučka Kajfež Bogataj opaža, da nismo navajeni biti brez nje in da tudi ne znamo z njo varčevati in strateško razmišljati. Prepričana je, da Izraelcev dodatno pomanjkanje vode ne bi prizadelo tako, kot prizadene nas, saj imajo vse politike že napeljane na varčevanje: "Mi, ki razmetavamo z vodo, bomo zato bolj prizadeti kot država, ki ima tradicionalno pomanjkanje. In ljudje bolj trpijo zaradi pomanjkanja vode kot nafte; če zmanjka vode, človek štiri dni še preživi, petega pa ne več."

Naša sogovornica tudi meni, da ne smemo nikoli gledati le svoje države, saj nas prizadene tudi suša drugje. Slovenija 20 odstotkov hrane uvozi iz Madžarske, veliko tudi iz Italije in Avstrije. Kdo nam bo proizvajal hrano, če bo suša tudi tam? Lučka Kajfež Bogataj odvrne: "V globaliziranem gospodarstvu je tudi grška suša naš problem, ne le naša. Tudi avstralska suša je bila pri pšenici naš problem. Na to premalo gledamo. Zaradi vode se lahko poslabšajo tudi medsosedski odnosi, saj smo dolžni spustiti dogovorjeno količino vode v sosednje države, in če je ne, sledi najmanj kazen, če ne celo spor. Slovenija spušča Savo in Muro na Hrvaško, zato nas lahko Hrvati vprašajo, kje je voda. Tudi mi lahko Avstrijce vprašamo, kje je Mura, saj imajo veliko hidroelektrarn. Hitro se torej lahko zapleteš v nove piranske zalive, ki bodo dosti ostrejši, kot je dilema, ali plavamo v hrvaškem ali slovenskem morju. Zakaj mislite, da so se tudi evropski kmetijski ministri te dni pogovarjali o suši v Španiji in na Portugalskem? Ker je to enako, kot bi bila pri nas doma, le z zamikom nekaj mesecev in z 20 odstotkov dražjo hrano. Vse to so premisleki, stari vsaj devet let!"