Še enkrat jo prosijo za 20 milijonov evrov dokapitalizacije, banke pa za ponovno dvomesečno podaljšanje moratorija za odplačevanje dolga. "Če država ne bo ponudila pomoči, je malo verjetno, da bodo banke podaljšale moratorij," pravi predsednica upravnega odbora Primorja Marijana Novak. Če ga ne bodo uslišale ne država in ne banke, bo Primorje prihodnjo soboto insolventno in za državo veliko večji strošek od zgolj 20 milijonov evrov.

Predlog državi: 20 milijonov evrov pomoči ali 47 milijonov stroškov stečaja

"Naša pot ne zagotavlja uspeha, izpostavljena je veliko tveganjem, a ocenjujemo, da je prava. Rešitev je mogoča, časa je malo," je včeraj zagotovila Novakova. A reševanje Primorja vse bolj postaja igra med državo in bankami. Zadnje zdaj, ko je postalo jasno, da nebančni upniki ne podpirajo sanacije na njihovih plečih, znova pogojujejo pomoč države. Ta pa bi z morebitno pomočjo odprla prosto pot tudi preostalim podjetjem na robu preživetja. Upravi Primorja je z nebančnimi upniki uspelo skleniti le sporazume za 9 milijonov evrov konverzij in odpisa terjatev. Banke so pričakovale vsaj še enkrat tolikšen znesek, ki pa bi ga Primorje brez sodelovanja Petrola, enega večjih upnikov z domnevno šest milijonov evrov visoko terjatvijo, težko doseglo. "Banke so postavile zelo visok prag, ki ga ne bomo mogli doseči. Zdaj nam dajejo še eno možnost, da primanjkljaj pri nebančnih upnikih nadomesti država. Glede na neposreden učinek stečaja za državo, pri čemer mislim na stroške nadomestil, primanjkljaj v pokojninski blagajni, pri davkih, škodo za obe državni banki, je prispevek države ekonomsko utemeljen. Če država teh sredstev ne bo zagotovila zdaj, jih bo morala najti v blagajni ministrstva za delo za brezposelne. In to zelo kmalu in veliko več," pravi Novakova. Po izračunih, ki smo jih pridobili v uredništvu, bi stečaj v prihodnjih dveh letih državo samo za stroške brezposelnih stal 31,2 milijona evrov. Državna blagajna pa bila na ta račun prikrajšana za 14 milijonov evrov vplačil v pokojninsko in zdravstveno blagajno, 2 milijona evrov manj plačanih davkov in 10 milijonov evrov manjšega neto vplačila davka na dodano vrednost. Skupno več kot 47 milijonov evrov. Državne banke pa bi zaradi unovčevanja bančnih garancij izgubile 63 milijonov evrov.

Strateški partner možnost tudi za upravo Primorja

Uprava je potrdila, da se tudi sami spogledujejo z iskanjem strateškega partnerja, uradno pa ga bodo začeli iskati šele po morebitnem pozitivnem signalu bank. Novakova pojasnjuje, da so se o možnosti vstopa zanimale tri ali štiri tuje družbe. Med njimi je bil najbolj resen eden od partnerjev, s katerim že sodelujejo, a je za sodelovanje postavil pogoj finančne sanacije podjetja. Zagotovila je, da med njimi ni avstrijskega Strabaga, ki se ga že dolga leta omenja kot družbo z velikimi apetiti po Primorju.

Po podatkih uprave naj bi družba v prvem letošnjem četrtletju pridelala tri milijone evrov izgube iz poslovanja, po še nerevidiranih izkazih pa je lansko leto končala z 23 milijona evrov dobička, prenesenega iz preteklih let. Družba ima trenutno aktivnih 10 večjih gradbišč (predvsem v tujini). Stroški zaposlenih vsak mesec znašajo okoli 1,5 milijona evrov, prav toliko so v Primorju dolžni odpuščenim delavcem za odpravnine. Trenutno imajo sklenjenih za približno 135 milijonov evrov poslov, veliko večino v tujini. Ker banke Primorju že od lani ne podeljujejo bančnih garancij, lahko na domačem trgu za zdaj zgolj opazujejo za 700 milijonov evrov poslov (predvsem kanalizacijski in vodovodni sistemi, čistilne naprave), v tujini pa so jih že izgubili za 200 milijonov evrov.

natasa.ozebek@dnevnik.si