Če so mišljenja subjektivna, dejstva niso

Vozniki motornih koles ostajajo ena izmed bolj ogroženih skupin udeležencev v prometu. Gre za dejstvo. Za statistični podatek, ki ga potrjujejo informacije, ki nam jih je posredovala predstavnica policije za odnose z javnostmi Nuška Tavčar. Varnost motoristov se je v lanskem letu v primerjavi z letom 2010 še celo poslabšala. Lani je na motorju umrlo 30 ljudi, največ od tega v mesecu, ko se sezona začne, aprilu.

Kaj je tu novega? Nič in v tem je težava. Vsako leto takoj ob začetku sezone začnemo poslušati o preventivnih akcijah usposabljanja opozarjanja na motoriste, istočasno pa tudi o nesrečah. In ob vsaki taki informaciji ne znajo niti avtomobilisti niti motoristi v veliki večini početi nič drugega kot iskati grešnega kozla drugje, na kar je opozoril tudi Samo Rep, strokovnjak na področju avtomobilizma in predvsem motociklizma.

Nikoli in vedno

Upam si trditi, da bi zaradi spodaj zapisanih besed (seveda izmišljenih) dobila nemalo besnih kritik, kljub temu pa si z enako verjetnostjo upam trditi, da v zapisanih izjavah velika večina bralcev najde vsaj eno, ki jo je že ali pa jo letos še bo izustila:

Motoristi nikoli ne vozijo po omejitvah. Vedno norijo, tudi čez naselja. Prehitevajo vedno in povsod, tudi po desni strani in vedno tako, da ogrožajo ostale v prometu, ''v škarjice''. Vedno so za nesrečo krivi oni in njihova neprilagojena hitrost. Smernih utripalk ne poznajo, saj jih niti nimajo nameščenih na motociklu.

Avtomobilisti nikoli ne gledajo v vzvratna ogledala, večina jih sploh ne ve, da imajo tri. Ko zavijajo desno ali pa menjajo pasove, ne glede na to, na kakšni cesti so in kako hitro se peljejo, nikoli ne pogledajo čez ramo in nikoli ne uporabljajo smernih utripalk. Motorista ne opazijo, ker govorijo po telefonu, brskajo po torbi za vžigalnikom ali pa iščejo glasbo na radiu. Če pa ga opazijo in če jih motorist prehiteva, pa se mu nalašč postavijo na skrajno levo stran pasu, da ne more mimo niti tam, kjer to legalo lahko stori.

''Zaradi nekaj divjakov smo vsi v istem košu,'' je dejal Samo Rep. (foto: Facebook)

Ne glede na to pa, po koliko kolesih se vozite, dejstva niso subjektivna. Po podatkih policijske uprave, ki mi jih je posredovala tiskovna predstavnica, se je lani namreč zgodilo 1.269 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil (motorna kolesa in mopedi). V teh nesrečah je umrlo 30 motoristov, hudo telesno poškodovanih je bilo 214, lahko pa 694 voznikov. Od 805 udeleženih motoristov jih je bilo 462 povzročiteljev. Polovica torej. Kadar so za nesrečo krivi motoristi, je najpogostejši vzrok nesreče neprilagojena hitrost, kadar pa nesrečo zakrivijo avtomobilisti, je to neupoštevanje pravil o prednosti. Podobno je pri nesrečah, kjer so udeleženi kolesarji in avtomobilisti.

Dovolj je prekladanja odgovornosti

Ti podatki kličejo po razumnem premisleku in spoznanju , da bi obe strani morali pomesti pred lastnima pragoma, s čimer se strinja tudi naš sogovornik, Samo Rep. ''Definitivno je dovolj prelaganja odgovornosti in valjenja krivde na druge,'' je dejal Rep in ob tem poudaril, da predvsem kar zadeva demonizacijo motoristov, so zaradi ''parih slabih primerkov vsi v istem košu.'' Razložil je še, da se preveč posveča pozornost samo določenim skupinam v prometu.

Ko objektivno postane subjektivno

Rep, ki je eden od bolj priznanih strokovnjakov s področja varne vožnje in ki se s tem ukvarja že več skoraj 30 let, je izpostavil pomembno dejstvo. ''Če bi vsak med vožnjo samo vrtel volan avtomobila ali pa obračal krmilo motorja, bi bilo nesreč desetkrat manj.''

Zakaj bi človek nehal govoriti po telefonu med vožnjo, če pa se nek divjak mimo njega pripelje po zadnjem kolesu? In zakaj bi moral motorist voziti po omejitvah, če pa ga tako ali drugače nihče od avtomobilistov ne opazi?

Zato, ker bi jima bilo, v primeru nesreče, ki bi jo zakrivila, žal. In takrat bi vsa zgornja objektivna dejstva in statistike postale izrazito subjektivne.