Predstavnike podjetij in partnerje ter podpornike Zlate niti bo danes s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik republike dr. Danilo Türk, uvodni nagovor pa bo imel minister mag. Andrej Vizjak. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč častni pokrovitelj Zlate niti vse od njenega začetka. Uradno se bo zaključni izbor najboljših zaposlovalcev na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani začel ob 18.30, neposredno pa ga bo mogoče spremljati tudi na http://dnevnik.si/video. 

In kako poteka izbor najboljših zaposlovalcev? Podjetja se razporedi po velikosti v tri kategorije – mala podjetja (do 50 zaposlenih), srednje velika podjetja (do 250 zaposlenih) in velika podjetja (nad 250 zaposlenih). V vseh podjetjih se med zaposlenimi opravi anketa o kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ki predstavlja 80 odstotkov ocene o uvrstitvi podjetja med najboljše, pregleda pa se tudi uspešnost podjetja po BSC vprašalniku (Balance Score Card), kar predstavlja 20 odstotkov ocene. Oblikuje se seznam 101 najboljšega zaposlovalca, v vsaki od kategorij podjetij pa izbere po sedem najboljših. In danes bodo prav izmed 21 finalistov izbrali po enega najboljšega zaposlovalca v vsaki do kategorij, po odločitvi izborne komisije pa podelili tudi posebno priznanje. Naj spomnimo, da so bili v Zlati niti 2010 najboljši zaposlovalci VIVO, SAOP in Si.mobil, XLAB pa je dobil priznanje za inovativno organizacijsko kulturo.

Zlata nit je torej prepoznana prav po tem, da ugotavlja kakovost odnosa med zaposlenimi in organizacijo, torej daje glavni poudarek na mnenje zaposlenih, ki ga izrazijo v anketi z 39 trditvami. In kako so letos zaposleni v povprečju ocenili kakovost odnosa med zaposlenimi in organizacijo? Ocena znaša kar 3,72, kar je spodbudna rast, saj je v Zlati niti 2010 znašala 3,67 (najnižja ocena je 1, najvišja pa 5). V anketi je sodelovalo 7709 zaposlenih. Do sedaj je v Zlati niti vse od njenega začetka sodelovalo več kot 41 tisoč zaposlenih, kar pomeni, da gre za eno največjih raziskav v jugovzhodni Evropi s področja kadrovskih praks.

In kje imajo organizacije še možnosti za izboljšave? Zaposleni opozarjajo, da pri delu, ki ga opravljajo, pridejo do izraza samo nekatere njihove sposobnosti, premalo jih ima redne pogovore o napredovanju, pogrešajo pohvale svojih nadrejenih, menijo pa tudi, da se v podjetju na splošno izogibajo tveganim projektom.


Še nekaj statistike o Zlati niti 2011

3,72 znaša ocena kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ki jo je podalo 7709 zaposlenih iz podjetij, ki so se uvrstila na seznam 101 najboljšega zaposlovalca.
36 podjetij se je v izbor Zlata nit prijavilo prvič.
24 podjetij sodeluje v izboru najboljšega zaposlovalca od prvega izbora, torej od Zlate niti 2007.
51 malih podjetij je na seznamu 101 najboljšega zaposlovalca, ob njih pa še 33 srednje velikih in 17 velikih podjetij.

Kaj pridobi podjetje s sodelovanjem v Zlati niti
Največja dodana vrednost projekta je raziskava med zaposlenimi (39 trditev je razdeljenih v šest vsebinskih sklopov – za izpolnjevanje ankete potrebujejo anketiranci približno 10 minut).
* Zlata nit podaja celovit pogled na razvoj organizacije in zaposlenih v povezavi z uspešnostjo, je več kot HRM-raziskava.
* Osredotočenost na zaposlenega, ne (le) na menedžment.
* Večrazsežnost/verodostojnost izbora: oceno oblikujejo rezultati podjetja, zaposleni, strokovna in splošna javnost.
* Raziskava je ogledalo podjetja, z njo dobi informacijo, kje s sodelavci dela dobro in kje ima še rezerve.
* Zlata nit zaposlenim omogoča kakovostno odločanje o svoji zaposlitvi in spodbuja razvoj konkurenčnih posameznikov.
* Uveljavljanje kadrovske stroke.
* Vključenost proizvodnih podjetij v projekt Zlata nit bo pomembno sporočilo mladim o pomenu industrijskega sektorja.
 
Navdušenje med raziskovalci
Posebnost medijsko-raziskovalnega projekta Zlata nit je njegova osredotočenost na odnos med zaposlenim in organizacijo. Gre za odnos, ki je občutljiv, močan, a hkrati krhek, za rast in uspeh organizacije pa ključnega pomena. Raziskava temelji na podatkih o poslovanju podjetij in anketi med zaposlenimi, s katero preverjamo kakovost odnosa med zaposlenimi in organizacijo. V petih letih je v anketi sodelovalo okoli 41 tisoč zaposlenih, kar pomeni, da gre za največjo tovrstno raziskavo s področja kadrovskih praks v Evropi. „Vsi nam zavidajo podatke,“ je nedavno dejal mag. Matevž Rašković, asistent na katedri za mednarodno ekonomijo po poslovanje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

„»Na splošno lahko rečem, da se pri predstavljanju rezultatov in raziskave Zlata nit v tujini srečujemo z zelo pozitivnim odzivom in veliko povpraševanji po razširitvi raziskave širše v regiji. Tudi številni drugi, zlasti »zahodni« akademiki skoraj ne morejo verjeti, da iz ene majhne Slovenije prihaja ena izmed največjih tovrstnih raziskav v Evropi. Vsi nam zavidajo podatke. Mislim, da je Zlata nit naredila nekaj tudi za promocijo Slovenije v svetu ter slovenskega akademskega znanja in upam, da jo bomo lahko razširili tudi širše v regiji,« je med drugim dejal mag. Matevž Rašković.
 
Praksa poudarja izjemnost

»Zlata nit ni le ena od nagrad. Je namreč na svojem področju edini projekt, ki je brez konkurence. Dobro bi bilo, če bi se Zlata nit dotaknila tudi razmer, v katerih živimo trenutno. Zlata nit nagrajuje podjetja, ki imajo dobre odnose. Vsi pa v dobrih ali odličnih razmerah delujemo dobro. Čas, v katerem živimo, je daleč od odličnega, pomembno pa je, da so tudi sedaj podjetja, ki imajo težave, sposobna ustvariti ekipe, ki v težkem času zagotovijo ne le preživetje, pač pa srednjeročni izhod za preživetje podjetja. To pa je drug tip odnosov in zaupanja pod precej drugačnimi pogoji. To so ekipe, ki jim velja prisluhniti. Njihovi uspehi so vsaj tako pomembni in vredni kot uspehi v podjetjih, ki so krizo že uspešno prešla. To bi lahko bila dodana vrednost Zlate nit,« je nedavno v pogovoru za Dnevnik opozoril Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Teja Alfirev Breznik iz podjetja S&T, ki sva leta sodeluje v izboru, pa je šla še korak naprej: »Zlata nit je edini nacionalni in odmevni izbor za najboljšega zaposlovalca v Sloveniji. Ima vsaj tri pozitivne učinke. Z dobro metodologijo in profesionalno izvedbo predstavlja odličen poligon za primerjavo podjetij v Sloveniji. Biti dober zaposlovalec v očeh svojih zaposlenih in v očeh strokovne komisije pomeni, da imaš dobre poslovne rezultate in da zaposleni verjamejo v podjetje. Kar je eden od pogojev za odličnost poslovanja in zadovoljstvo strank... /.../ Tista podjetja, ki pa v izboru sodelujejo in s katerimi sem se pogovarjala, se vsako leto veselijo ponovnega sodelovanja. Ne glede na rezultat namreč iz takih izborov lahko podjetje potegne samo pozitivne stvari. Po mojem mnenju bi moralo biti sodelovanje v Zlati niti vsaj tako samoumevno kot plačevanje davkov. Iz nešteto ust lahko dnevno slišimo, kako razvijamo znanje, lovimo razne vlake in podobno. Ob tem pa se mnogo slovenskih menedžerjev in »menedžerjev« boji pogledati v ogledalo. Zlata nit je lakmusov papir za floskule in sprenevedanje. Zato jo za zdaj žal zmore le dobrih sto podjetij v Sloveniji. Vsem ostalim iskreno želim več poguma!«

 
Vse več gazel med najboljšimi zaposlovalci

 
V Zlati niti sodeluje iz leta v leto več gazel, hitro rastočih podjetij. Tako so se na seznam 101 najboljšega zaposlovalca Zlate niti 2011 uvrstile gazele: Adria Mobil, Apollo, Blažič, robni trakovi, Četrta pot, Elektronček, Elvez, Gonzaga-pro, Halcom, Infotehna, Imas, mimovrste =), Krka in Mikrografija, poleg njih pa še Pikapoka, Lotrič, laboratorij za meroslovje, KLS Ljubno, zlata gazela 2011 in XLAB, srebrna gazela 2011.
V času, ko se spremembe odvijajo izjemno hitro in trg ne dovoljuje napak, mora biti ekipa sodelavcev trdna – tako na strokovnem področju kot v zaupanju drug v drugega in tukaj je izjemno pomembna vloga menedžmenta, ki mora znati spodbujati svoje sodelavce k nenehni rasti in razvoju, tako kot to počne dober trener. O tem govori tudi Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, ki pravi: „Spoštovanje ni samo etična vrednota, je tudi poslovna veščina, ki pomaga, da lahko podjetje postane odlično.“ Vzajemno spoštovanje med sodelavci je ključno lepilo podjetja.

V KLS Ljubno v prihodnjem letu pričakujejo okoli desetodstotno rast prodaje. To jim kljub težkim časom za gospodarstvo uspeva, ker izvajajo in podpirajo »žlahtno« podjetništvo in ker gredo po pravi, težji, poti. »Za doseganje odličnosti je potrebna visoka stopnja osebne odgovornosti in medsebojnega spoštovanja. Takšna poslovna kultura in politika prinašata dobre rezultate. Najprej je vsak od nas odgovoren do svojega dela, da ga opravimo kvalitetno, pravočasno in vsak dan bolje. Skupaj z ožjimi sodelavci čutimo veliko odgovornost do zaposlenih. Kot širša družba bi morali narediti veliko več, da bi prevladalo spoznanje, da je za blagostanje posameznika in države najprej treba ustvariti dovolj veliko dodano vrednost. To znamo in delamo podjetniki. Dobri podjetniki smo kot vojskovodje, ki v vsakdanji bitki za večji tržni delež zmagujemo. Zato bi morali za ugled in promocijo dobrega podjetništva in uspešnih podjetnikov narediti veliko več.«