Portugalska je tako s štirimesečnimi zakladnimi menicami zbrala 1,61 milijarde evrov, zahtevana obrestna mera pa se je v primerjavi z zadnjo podobno izdajo sredi februarja znižala s 4,94 na 3,65 odstotka. Poleg tega je država na skrajnem jugozahodu Evrope izdala še za 382 milijonov evrov enoletnih menic, obrestna mera pa je zdrsnila s 3,84 na 2,17 odstotka.

Povpraševanje po kratkoročnih portugalskih dolžniških vrednostnih papirjih je močno preseglo ponudbo, Portugalska pa je v celoti uresničila svoje načrte glede zadolževanja.

Portugalska je ena od treh članic območja evra, ki prejemajo finančno pomoč. Od EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo do leta 2014 v zameno za stroge varčevalne ukrepe in strukturne reforme za pospešitev rasti prejela 78 milijard evrov pomoči.

Trojka predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF je državi konec februarja sprostila pot do novih 14,9 milijarde evrov pomoči. Po izplačilu nove tranše bo Portugalska prejela že 48,8 milijarde od vseh obljubljenih sredstev.

Strogo varčevanje pa ima negativni kratkoročni učinek na gospodarstvo. Portugalski bruto domači proizvod (BDP) se je lani tako skrčil za 1,5 odstotka, letos pa naj bi nazadoval še za tri odstotke.

Zaradi slabih gospodarskih razmer se v zadnjih tednih pojavljajo govorice, da bo tudi Portugalska potrebovala dodatno mednarodno finančno pomoč ali prilagoditev sedanjega programa, kot se je to zgodilo v primeru Grčije. Obstaja namreč dvom, da se bo država do septembra prihodnje leto uspela vrniti na finančne trge po dolgoročna sredstva.