Ob vedno večjih zahtevah po odstopu poslanca Simčiča zaradi njegovih prevar na račun lažne izobrazbe se je začelo iskanje podobno moralno etično spornih poslancev tudi po drugih strankah. Seveda so jih takoj kar nekaj potegnili na plan. O poslancu Državljanske liste Gregorja Viranta Ivanu Vogrinu, nekdanjemu županu Lenarta, se je že pred volitvami vedelo, da ima njegovo podjetje za proizvodnjo oken velike finančne težave in da dolguje denar upnikom ter zamuja z dobavo nabavljenih oken svojim strankam. Zdaj je dobil ultimat, da mora težave rešiti po hitrem postopku, njegova stranka pa bo konec marca preverila dejansko stanje in se odločila o morebitnih ukrepih.
Na listi SDS je bil ponovno izvoljen poslanec Branko Marinič, proti kateremu poteka sodni proces zaradi ponarejanja listin, ker naj bi goljufal na izpitu iz nemščine. Marinič povrh vsega ne hodi na sodne obravnave, kar seveda ne vpliva prav ugodno na ugled državnega zbora in njegovih poslancev.
Zadnje odkritje akcije iskanja nemoralnih poslancev je Mitja Meršol, poslanec Pozitivne Slovenije, za katerega se je ugotovilo, da je bil pred 40 leti sodelavec nekdanje jugoslovanske tajne Službe državne varnosti (SDV) in da je kot referent za kulturo na britanskem BBC zalezoval tedanjo emigracijo in pošiljal poročila v domovino. Tovrstno početje je vse prej kot v čast Meršolu in mnogi ob tem glasno razmišljajo, da bi tudi on moral zapustiti poslansko mesto.
Poslanski sodelavci bivše SDV
Skoraj sočasno, ko mnogi zahtevajo Meršolov odhod, je kandidaturo za predsednika republike napovedal bivši poslanec, za katerega velja, da je bil kot sodelavec SDV znan po vzdevkih in psevdonimih "padalec", "apotekar" in "plesalec". Kako zanesljiv informator je bil, je drugo vprašanje. Toda v vsej njegovi poslanski karieri zaradi sodelovanja z SDV nihče ni zahteval njegovega odstopa. Podobnih primerov v prejšnjih in morda tudi v sedanji sestavi Državnega zbora ni manjkalo. Nekdanji predsednik slovenske skupščine France Bučar je za Delo povedal, da je nekdanja skupščina kmalu po osamosvojitvi razpravljala, kaj storiti z ljudmi, ki so sodelovali z nekdanjo SDV. "Če se prav spomnim, smo tedaj sprejeli sklep, da jih ne bomo preganjali, jim bomo pa povedali, da vemo za njihova dejanja – sami pa naj presodijo, kako bodo ukrepali," je povedal Bučar.
Slovenija pač ni izvedla lustracije, čeprav so si jo nekateri slovenski politiki močno želeli. Zadnji poizkus se je zgodil novembra 1997, ko sta jo predlagala sedanji predsednik vlade Janez Janša in evropski poslanec Lojze Peterle z jasnim ciljem onemogočiti takratnega predsednika Milana Kučana. Toda njun predlog zakona je bil zavrnjen. Sodelovanje z SDV-jem tako nikoli ni bilo formalno kaznovano. Sicer pa naj bi tudi s tujimi tajnimi službami sodelovali številni slovenski politiki. Srbski pisec Marko Lopušina denimo v svoji knjigi o tujih agentih v SFRJ z naslovom Ubij svojega bližnjega 2. del omenja, da je bil Jože Pučnik glavna zveza emigracije s tedanjo nemško tajno službo BND.
V 20 letih državnega zbora še brez nadomestnih volitev
Ali bo kateri od omenjenih spornih poslancev odstopil, je težko napovedovati. Vsekakor pa bi kakšen odstop v teh varčevalnih časih povzročil dodatne stroške proračunu. V kolikor poslanec odstopi manj kot v šestih mesecih po izvolitvi, zakon o volitvah predvideva, da se v njegovi volilni enoti razpišejo nadomestne volitve. Kar se v 20 letni zgodovini državnega zbora še ni pripetilo. Sicer je do sedaj odstopilo kar nekaj poslancev, tudi zaradi moralno spornih dejanj, ali pa jim je bil odvzet poslanski mandat zaradi pravnomočne obsodbe na zaporno kazen. Slednje se je zgodilo v primeru poslanca SNS Srečka Prijatelja, ki je bil obsojen na 4 letno zaporno kazen zaradi izsiljevanja. Leta 2006 je odstopil dolgoletni poslanec SDS Pavle Rupar, ki se je zapletel v afero s podnajemnico, pri tem pa se je razkrilo, da je protikorupcijski komisiji pozabil sporočiti podatke o lastništvu dveh stanovanj. Poslanskemu mandatu pa se je 1994 po aferi Depala vas odrekel tudi Janez Janša v korist tedanjega nadomestnega poslanca Iva Hvalice. Številni drugi poslanci so odstopili, ker so dobili bolj privlačne službe ali položaje. Tako sta denimo kot poslanca odstopila mariborska župana Boris Sovič in Franc Kangler.
Bilo je še kar nekaj primerov, ki bi si v primerjavi s četverico sedanjih spornih poslancev veliko bolj zaslužili odhod iz parlamenta. Vendar do tega ni prišlo. Nekdanji poslanec SNS Brane Eržen si je vzel večmesečni odmor po tem, ko so mediji poročali, da je spolno nadlegoval uslužbenko državnega zbora, in je bil kasneje zaradi neopravičene odsotnosti kaznovan z odvzemom dela plače. Nato je ponovno manjkal nekaj mesecev na račun zdravniškega spričevala. Pod vplivom alkohola naj bi celo povzročil prometno nesrečo in pobegnil. Nekdanji poslanec SDS Branko Kelemina pa je po izredni seji državnega zbora o izbrisanih v garažni hiši pretepel prometnika, ker mu zaradi zapleta z dokumenti ni dovolil odpeljati avta iz garaže. "Če dovolim, da mi podnevi vsi serjejo na glavo, tega ponoči ne bom dovolil. Sem Slovenec s trdnim karakterjem," je tedaj izjavljal Kelemina. Kar nekaj poslancev se je še izkazalo z vožnjo pod vplivom alkohola, kjer sta po promilih prednjačila predsednik SNS Zmago Jelinčič in nekdanji poslanec LDS Tone Anderlič.
