In vendar s(m)o mediji zaradi znanih razlogov tem določbam v predreferendumski kampanji posvetili razmeroma malo pozornosti. Danes in jutri bomo zato predstavili nekatera pomembna, a javnosti manj znana določila družinskega zakonika, ki zadevajo veliko ljudi.
Zakonca (enako velja za člane vseh naštetih skupnosti, ki jih zaradi preglednosti ne bomo posebej navajali) bosta imela po novem možnost, da bosta svoja premoženjskopravna razmerja uredila tako, kot bo to prav njima. To pomeni, da jima ne bo treba upoštevati zakonitega premoženjskega režima (ki se ne razlikuje bistveno od sedaj veljavnega). Na primer: premoženja, ustvarjenega v skupnem življenju, jima ob razhodu ne bo treba deliti na polovico, kot to določa omenjeni režim, lahko se bosta dogovorila tudi drugače. »Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij« bosta lahko sklenila pred sklenitvijo zakonske zveze (v tem primeru bo šlo za tako imenovano predporočno pogodbo), lahko pa tudi kasneje, ko bosta že poročena oziroma bosta živela skupaj. Avtorji zakonodaje so se bolj ljudskemu izrazu »ženitna« pogodba izognili, ker je pomensko zaznamovan: oženijo se namreč moški, ženske se omožijo.
Pomembno bo, da bosta zakonca pogodbo overila pri notarju. Ta ju bo moral v skladu z 90. členom zakona jasno poučiti o tem, kaj »ženitna« pogodba pomeni, kakšen je zakoniti premoženjski režim oziroma čemu se s pogodbo odpovedujeta. Smisel te določbe je v tem, da ne bo kdo od zakoncev v zanosu čustev spregledal ali spregledala, da se bo s podpisom te pogodbe, po kateri bo denimo ves dohodek od podjetja šel le enemu, zaradi nepoznavanja zakonika oškodoval. Notar bo torej igral vlogo varovalke pred nepremišljenostjo ali morebitno zavedenostjo enega od zakoncev. Notar ju bo tudi seznanil s tem, da bo njuna »ženitna« pogodba romala v register tovrstnih pogodb, ki jih bo vodila notarska zbornica in bodo v določeni meri javne, kar bo v prid varovanju pravnega prometa. Preprosteje povedano: kupec, ki bo kupil nepremičnino od enega od zakoncev, se bo lahko prej prepričal, komu nepremičnina pripada po pogodbi; tako se bo izognil morebitnemu kasnejšemu sodnemu izpodbijanju nakupa.
Nekatere določbe so v zakonik uvrstili zato, da bi bilo manj sodnih postopkov, ali pa zaradi varovanja ekonomsko šibkejšega zakonca. Zakonik tako določa, da se neznatna razlika v prispevku zakoncev k skupnemu premoženju pri delitvi ne upošteva, pri delitvi skupnega premoženja pa bodo poleg dohodkov obeh zakoncev, kot jasno piše, upoštevali tudi pomoč, ki jo (je) eden od zakoncev nudi(l) drugemu, delež pri varstvu in vzgoji otrok, pri gospodinjskem delu in skrbi za družino. Če bo torej žena delala kariero in veliko zaslužila, mož pa bo doma skrbel za otroke, bo sodišče pri delitvi premoženja ob razvezi upoštevalo tudi njegov nematerialni prispevek k družinski ekonomiji oziroma skupnosti. Pomembna določba, ki zadeva razvezo, je tudi določba, ki zagotavlja stanovanjsko varstvo razvezanemu zakoncu, ki je dobil v varstvo in vzgojo otroke. Ta starš bo lahko še šest mesecev po razvezi bival v poprej skupnem stanovanju, čeprav bo morda to v stoodstotni lasti drugega zakonca, in si v tem času poiskal drugo stanovanje. Ta poseg v lastninsko pravico zakonodajalec utemeljuje z načelom koristi otrok.
