V današnjem Žurnalu24 razkrivajo, je Nataša Prah, ki naj bi s 1. aprilom za dobo petih let zasedla položaj direktorice urada za nadzor proračuna, le ena od 175 imenovanih na direktorska mesta, v nadzorne organe in najrazličnejše svete delovnih teles, ki jih je Pahorjeva vlada imenovala po tem, ko je v državnem zboru dobila nezaupnico.

Na seznamu kadrovanja pred iztekom mandata Pahorjeve vlade, ki ga v današnji številki objavlja brezplačnik, je cela vrsta imenovanj konzulov, nekaj pooblaščenih veleposlanikov, direktorjev zdravstvenih zavodov, inštitutov, agencij ter članov raznih upravnih odborov in komisij. Bojan Bugarič s pravne fakultete pojasnjuje, da so v času, ko vlada opravlja tekoče posle, utemeljena le tista imenovanja, pri katerih je mogoče dokazati, da bi neimenovanje imelo negativne posledice.

Bugarič je za Žurnal24 opozoril, da v zakonih to sicer nikjer izrecno ne piše, je pa to stvar politične kulture zrelih demokracij. Za primerjavo je izpostavil Nemčijo, ki tega, kaj so tekoči posli, v zakonih nima zapisano, vsem pa je jasno, kaj se sme in kaj ne. Tako je na primer imenovanje veleposlanika ali konzula dopustno le, tako Bugarič, če bi zaradi tega država zamudila podpis kakšnega pomembnega posla.

Apolitična in strokovna administracija

Ko se je leta 2002 sprejemal zakon o javnih uslužbencih, je bil po Bugaričevem mnenju cilj, da dobimo apolitično in strokovno administracijo, kar pomeni, da se njen vrh ne zamenja vsakič, ko se menja oblast.

O Prahovi, ki ji direktorski mandat poteče šele 31. marca, bi tako brez težav odločala že nova vlada, ki je polni mandat dobila dober mesec in pol pred tem rokom. Bojan Bugarič je tudi spomnil, da je bila Pahorjeva vlada zelo kritična do kadrovskih imenovanj prejšnje, Janševe vlade, ki jih je ta opravila, tik preden je mandat prepustila njemu. Kot pravi, pa se se zdaj kaže, da je sama očitno počela povsem isto. To se mu zdi zelo narobe.

Meni tudi, da politično kadrovanje lahko ustavi le pakt levice in desnice, ki bi postavila jasna pravila igre, kaj ni etično. Civilna družba, stroka in mediji pa bi nato morali glasno opozarjati na vsako politično kadrovanje, pravi Bojan Bugarič.

Na Žurnalovem seznamu ljudi, ki so dobili pozicije šele v času "tekočih poslov, tako najdemo ustanovitev in imenovanje članov sveta za socialno podjetništvo, kjer tako na primer sedi tudi Ivan Eržen, zdaj že bivši državni sekretar ministrstva za zdravje. Pred iztekom mandata je vada dala tudi soglasje k imenovanju direktorice inštituta za hmeljarstvo Martine Zupančič. V času "tekočih poslov" je imenovala tudi tri člane v upravni odbor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, v katerem tako sedi tudi Vlasta Vivod, vodja kabineta zunanjega ministra Karla Erjavca. Alenka Flander je za štiri leta zasedla direktorski položaj centra za mobilnost. Na isti seji vlade je bil imenovan tudi odbor za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva in Bloudkovih priznanj. Odhajajoča vlada je 17. novembra znova imenovala Staneta Cvelbarja na položaj direktorja direktorata za investicije in nepremičnine in to za dobo pet let. Zanimivo pa je, da je pred tem sprejela zakon, po katerem naj bi se direktorat 1. januarja preoblikoval v javni nepremičninski sklad.