Cilji izobraževanja ne smejo biti izključno pedagoški. Tudi knjig ne beremo zato, da bi poznali njihovo obnovo in se seznanili z življenjem ustvarjalca, pač pa zato, ker smo po tem tudi boljši in bogatejši, ker na življenje gledamo drugače. Vsak si želi delati kakovostno, vsak želi imeti kakovostno šolo, je prepričana. A pogledi na to in rezultati so lahko zelo različni, zato je treba biti previden, kako se kakovosti lotiš. Ravno problematične situacije pa so po njenem mnenju najboljše priložnosti za izboljšanje svojega dela.

Kakovost v šoli opazijo vsi, tisti ki jo obiskujejo, zaposleni, naključni obiskovalci in starši. Tako je po besedah svetovalne delavke in profesorice psihologije Maje Klančič tudi v srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. Pred petimi leti so z najstniki, ki kot starostna skupina veljajo za posebno problematične, začeli skrbeti za dobro vzdušje v razredu in v šoli, in sicer s treningom socialnih veščin. Ker so velika šola z okoli 1000 zelo raznolikimi dijaki iz vse Slovenije, je to skorajda nujno. Že takoj pa se dandanes opazi, da so zaradi tega njihovi dijaki drugačni - odnosi v šoli so po njenem topli, dijaki so zavzeti in zadovoljni, radovedni ter se zanimajo zase in za druge.

Treningi veščin so po besedah Klančičeve namenjeni prvim letnikom. Na delavnicah dijaki spoznavajo sebe, druge, načrtujejo prihodnost in se učijo timskega dela. Svoje socialne veščine izpopolnijo še na dvodnevnih taborih. Včasih so bili zaradi visokih stroškov prostovoljni, zdaj pa ne zajemajo nočitve, izvedejo jih namesto pouka in so obvezni. Začnejo se s spoznavnimi igrami, nadaljujejo z delavnicami o odnosih, komunikaciji, diskriminaciji, pa o odvisnostih, spolnosti, o postavljanju ciljev. "Veliko je dela skozi zabavo, tako da dijaki niti ne vedo, kako in kdaj vadijo socialne veščine." Čeprav je po besedah Klančičeve vodstvo šole prepoznalo prednosti treningov socialnih veščin za dijake, to ni dovolj. "Menim, da ni dobro, da je to odvisno od dobre volje vodstva. Treba je sistemsko urediti, kdo bo financiral delavnice, kdo jih bo vodil in kako jih umestiti v kurikulum."

Kakovosti v izobraževanju so se lotili tudi na Ptuju, in sicer vrtec, šola in gimnazija, ki je kasneje od projekta odstopila, skupaj, je na konferenci pripovedovala ravnateljica vrtca Božena Bratuž. Zastavili so si, da bodo prvi v Sloveniji, ki bodo pridobili certifikat kakovosti. Opisala je vzpone in padce na poti do pridobitve certifikata. Pogosto so se znašli v slepi ulici, ko niso videli smisla svojega dela, a jih je po njenih besedah reševala složnost kolektiva. Čeprav so s certifikatom občutili zmagoslavje, je razpoloženje vseh sodelujočih med posameznimi presojami, potrebnimi za ohranjanje certifikata, nihalo.

Kljub vsem vzponom in padcem je Bratuževa povedala, da so uspešno prestali že šesto presojo za certifikat kakovosti, čeprav brez gimnazije, s katero so pot začeli. Pri vsem tem pa je izpostavila pomembno vlogo vodilne osebe, ki mora znati v kritičnih trenutkih umiriti strasti in osmisliti delovanje kolektiva. "V vsakem trenutku lahko povemo, da smo na certifikat ponosni, ker predstavlja naše delo," je še zaključila Bratuševa.

Konferenco z naslovom kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja je pripravil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Njen namen pa je bil pokazati različne pristope pri uvajanju in vzdrževanju elementov kakovosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter predstaviti dobre prakse na tem področju.