Rojen v Lescah, očetu Cirilu in materi Julki. Predniki njegovega očeta so kleni gorenjski kmetje, njegova mati je s Štajerske. V mladosti je želel biti arheolog, sedaj se večinoma ukvarja s povojnimi poboji. Včasih je veliko bral. Prvo službo je imel v Gorenjskem muzeju in to od leta 1979. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi diplomiral na Filozofski fakulteti šele leta 1997, in sicer iz filozofije. Tri leta kasneje je v muzeju postal muzejski raziskovalec. Vmes je urejal revijo Borec. Mimogrede – njegov stric Anton Dežman -Tonček je bil narodni heroj, udeleženec bitke v Dražgošah, poveljnik Udbe za Gorenjsko. Jože Dežman je v prvi Janševi vladi postal direktor Muzeja novejše zgodovine. Bil je tudi predsednik Komisije za urejanje grobišč. Takrat je zaslovel z razpisano denarno nagrado v višini 1000 evrov za vsako informacijo za povojno grobišče v okolici Mozlja na Kočevskem. Za svoj hobi preučuje romarsko kulturo na Brezjah, kjer je postavil stalno razstavo. Za seboj pa ima tudi zavidanja vredno politično kariero, saj je dvajset let deloval v ZSMS in Zvezi komunistov. Med drugim je bil tudi predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, za kar naj bi bila po njegovih navedbah kriva mladostna zmes rokenrola in komunizma. Nekoč zagrizen športnik živi v Bistrici pri Tržiču. Iz prvega zakona ima dva sinova, iz drugega z ženo zdravnico Lučko enega. Z drugo ženo se je spoznal 5.11.1994, ko ga je diagnosticirala za alkoholika. Zato je 27.11.1994 spil poslednje pivo. Z ženo in sinom jo rad mahne v Avstralijo ali pa obdeluje vrt na vikendu v Strunjanu.
Več spletnih portretov najdete tukaj.
