Prelomna točka v razvoju gibanja strategije življenja brez odpadkov se je zgodila prav leta 2001, ko je na Novi Zelandiji več kot polovica lokalnih skupnosti sprejela Zero Waste kot način ravnanja z odpadki. Nova Zelandija je tako postala prva država na svetu, ki je strategijo sprejela na državni ravni.
Država za izvajanje strategije preko posebnega sklada zagotavlja finančno podporo lokalnim skupnostim. V desetih letih v otoški državi tam spodaj pričakujejo odprtje 40.000 novih delovnih mest, povezanih z uvajanjem strategije. Večina lokalnih namerava namreč doseči cilj življenja brez odpadkov doseči do leta 2015, nekatere pa do 2020. S tem je Nova Zelandija omajala trditve, da je strategija le brezupni idealizem in neuresničljiv cilj.
Strategijo je sprejelo in v svojo zakonodajo vključilo tudi več lokalnih skupnosti, mest in celo držav drugod po svetu. Avstralska Canberra želi postati mesto brez odpadkov do leta 2010, Washington D.C. je sprejel strategijo leta 1998, kalifornijski Santa Cruz leta 1999, Del Norte v isti ameriški zvezni državi pa leta 2000. Strategijo so sprejele tudi posamezne skupnosti v Argentini, Kanadi, Indiji, Italiji, Veliki Britaniji in na Filipinih.
Povezovanje lokalnih skupnosti
Strategija povezuje delovanje lokalnih skupnosti (ponovna uporaba, recikliranje, kompostiranje in zbiranje nevarnih snovi) in delovanje proizvajalcev, ki opuščajo uporabo nevarnih snovi ter preoblikujejo embalažo in izdelke tako, da ustrezajo zahtevam trajnostnega razvoja družbe in trajnostne proizvodnje.
Ne vključuje pa le etičnih načel, temveč temelji na jasnih ekonomskih načelih tako za lokalne skupnosti kot za podjetja, na spletni strani pojasnjujejo Ekologi brez meja. Strategija po njihovih navedbah ustvarja delovna mesta in nove oblike podjetništva, podjetjem pa ponuja povečanje njihove učinkovitosti, zmanjšuje uporabo dragih materialov iz naravnih virov ter znižuje stroške odstranjevanja odpadkov.
"Morda pa bi bila strategija tudi priložnost za Slovenijo, ki bi bila tako prva država v Evropi, ki bi stopila na pot brez odpadkov. Velika priložnost bi bila tudi zato, ker še vedno nima sežigalnice odpadkov," poudarja ena vodij projekta Očistimo Slovenijo Petra Matos.
Strategija omogoča razvoj in izgradnjo blagovne znamke, s katero se lahko država predstavlja kot čista, zelena turistična destinacija. Ponuja zaščitni znak zunanjim trgom, da pridelki prihajajo iz neonesnaženega okolja. Z recikliranjem maksimalne količine materialov se tudi zmanjša uvoz primarnih surovin in se zagotovi njihova popolna izraba.
Odlagališča so največji vir toplogrednih plinov in obsežno zmanjšanje količine odpadkov bi pomagalo pri izpolnjevanju obveznosti iz kjotskega sporazuma, še menijo Ekologi brez meja.
