Doslej se še ni zgodilo, da kdo, ki je potreboval kri, te ne bi dobil," je povedala Irena Razboršek z Zavoda za transfuzijsko medicino in dodala, da pa se v določenih obdobjih, kot je čas večje obolevnosti prebivalstva za nalezljivimi boleznimi, pojavijo nihanja pri zagotavljanju zalog.

"Zaloge krvi so odvisne tako od števila krvodajalcev in števila odvzemov krvi kot tudi od porabe ter potreb. Ko pride do krajših obdobij pomanjkanja krvi, krvodajalce vabimo osebno, organiziramo dodatne akcije ali pa jih vabimo preko medijev. Odziv krvodajalcev v takšnih primerih je izjemen," je še dejala Razborškova.

Kri kupujemo le izjemoma

V Evropi in tudi po svetu preskrba s krvjo temelji na principu samozadostnosti, kar pomeni, da si mora vsaka država z lastnimi viri zagotoviti pokrivanje potreb po komponentah krvi. Tako tudi pri nas kri kupujemo le v izjemno redkih primerih, ko potrebujemo komponento krvi za bolnika s posebnimi zahtevami. Zadnji tak primer je bil pred štirimi leti, ko smo iz Anglije uvozili dve enoti koncentriranih eritrocitov za pacienta s posebno krvno skupino.

"Veliko naporov vlagamo tudi v vključevanje polnoletne mladine in študentov v ta program, saj je mlada generacija bodoči nosilec preskrbe s krvjo v državi. Poleg tega imamo zelo močno zasidrano tradicijo krvodajalstva v družinah, saj skorajda ni take, da kdo še ne bi daroval krvi. To je na neki način nacionalno bogastvo. Kri je namreč zdravilo, ki ga lahko dajemo samo ljudje, saj umetnega nadomestila za to še ni," je dejal Damjan Novak iz Rdečega križa Slovenije.

Leta 2004 je tako kri doniralo 95.000 Slovencev, kar pomeni 4,8 odstotka celotne populacije, lani se je ta odstotek dvignil na 5,9 odstotka. To pomeni 20.000 darovalcev več in nakazuje, da se zavedanje o tem nacionalnem programu dviguje. "Zaradi staranja prebivalstva, daljše življenjske dobe, večjega števila bolezni in tudi operativnih posegov se potrebe po krvi nekoliko povečujejo in s tem tudi poraba. Zato imamo v Sloveniji sedaj tudi več krvodajalskih akcij kot pred leti," je še povedal Novak.

Brez nadomestila pol manj donatorjev

V Sloveniji krvodajalstvo stimuliramo tudi s prostimi dnevi za donatorje. Do leta 2003 sta tako zaposlenemu krvodajalcu po odvzemu krvi pripadala dva prosta dneva, sedaj en dan. Zavod za zdravstveno zavarovanje delodajalcu tudi plača nadomestilo za odsotnost zaposlenega. "Če bi ukinili nadomestila delodajalcem za dan, ko zaposleni daruje kri, bi se lahko število donatorjev prepolovilo. Zato je o kakršnihkoli spremembah na tem področju treba dvakrat premisliti," je dejala Polonca Mali z Zavoda za transfuzijsko medicino. Proste dneve za krvodajalce pozna sicer večina vzhodnoevropskih držav, na zahodu Evropske unije pa se kri daruje v prostem času. Finančno nagrajevanje krvodajalcev je bolj ali manj izjema, poznajo ga v Avstriji, kadar gre za darovanje krvne plazme farmacevtski industriji. Bolj razširjena je praksa, da se donatorjem krije le potne stroške.

Največ darujejo Švicarji

Glede na statistične podatke so v samem vrhu po odstotku krvodajalcev med prebivalci Švicarji.

"Kot država, v kateri se je rodilo gibanje Rdečega križa, so Švicarji pri teh stvareh izjemno solidarni. Zanje je povsem normalno, da zdrav človek hodi na darovanje krvi. To je neke vrste državljanska dolžnost," so še povedali na Zavodu za transfuzijsko medicino. V državah z visokim odstotkom krvodajalcev postaja darovanje krvi nekakšen trend zdravega in odgovornega podjetja, ki z motiviranjem in vključevanjem zaposlenih preko darovanja krvi izkazuje svojo družbeno odgovornost.

Kot še razlagajo na Zavodu za transfuzijsko medicino, pa je največ težav s krvno oskrbo v državah južne in jugovzhodne Evrope, kot so Bolgarija, Albanija in Romunija. "Kljub trudu tam krvodajalstvo še vedno temelji na družinskih članih in sorodnikih, delno pa krvodajalce tudi plačujejo," je še povedala Malijeva in dodala, da je ravno zato pomembno odnos do krvodajalstva gojiti že od vrtca naprej.

Krvodajalec ste sicer lahko, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko darujejo kri trikrat na leto, moški štirikrat.