Norveška obveščevalna služba (PTS) je bila tarča kritik, ker ni preprečila dvojnega napada Breivika. Slednji je julija lani najprej izvedel bombni napad pred poslopjem norveške vlade, pri čemer je umrlo osem ljudi, kasneje pa še strelski pohod na pripadnike podmladka laburistov na otoku Utoya, okoli 40 kilometrov iz Osla, kjer je ubil 69 ljudi.
Niso ga imeli v kartotekah
PTS je pred napadom od carinskih oblasti prejela seznam imen ljudi, vključno z Breivikovim, ki so preko interneta naročili kemična sredstva, iz katerih je mogoče narediti bombo. PTS informacije ni preiskala, saj Breivika, ki je na spletu sicer pogosto izražal mnenja, usmerjena proti islamu in migracijam, ni imela v svojih kartotekah.
Nakup kemičnih sredstev ni nezakonit
"Breivikovih načrtov ne bi razkrili, tudi če bi preiskali informacije na običajen način. Nakup teh kemičnih sredstev ni nezakonit," je ob predstavitvi poročila o ukrepanju službe ob napadih dejal namestnik direktorja PST Roger Berg. Dodal je še, da tudi morebitna preiskava ne bi pripomogla k novim informacijam o Breiviku.
"Po našem mnenju je deloval samostojno ... Svoje teroristično dejanje je sam načrtoval več let in bil je skrajno previden," je dejal Berg, ki je izrazil obžalovanje, da njegova služba ni mogla preprečiti napada.
Policija se je že opravičila
Do predstavitve poročila PTS prihaja dan po podobnem poročilu norveške policije. Slednja se je opravičila za počasno ukrepanje ob napadu in dodala, da bi ob hitrejšem delovanju lahko rešili več življenj. Obenem so navedli več področij, na katerih niso bili učinkoviti, ter vključili več priporočil za njihovo izboljšavo.
Obtožen terorističnega napada
Norveško tožilstvo je pred več kot tednom dni Breivika formalno obtožilo "terorističnega dejanja" in "naklepnega umora". Glede na te obtožbe Breiviku grozi 21 let zapora, ki bi ga lahko podaljševali, dokler bi veljal za nevarnega družbi. Če pa bi ga spoznali za neprištevnega, ga čaka psihiatrična bolnišnica, najverjetneje do konca življenja.
