V noči iz 31. oktobra na 1. november leta 2005 so domnevno trije neznanci s pomočjo varilnih aparatov neopaženo sedem ur odpirali in praznili 427 (od skupno 4900) sefov centralno depotne hiše SKB banke na Slovenski cesti v Ljubljani.

Dva roparja, oborožena s kratkocevnima puškama, sta 31. oktobra ob približno 23. uri sprva onesposobila in nato zvezala varnostnika varnostne službe PCA, zadolžene za varovanje centralno depotne hiše. Onemogočila sta tudi varnostne kamere in se lotila dela.

Sefe so praznili do 6. ure zjutraj

Kasneje se naj bi jima pridružil še tretji ropar, s skupnimi močmi pa so sefe praznili vse do 6. ure zjutraj. Po zaključeni akciji so se odpeljali z dvema avtomobilom in ju zažgali v zapuščenem kamnolomu v okolici Ljubljane. 

Za njimi se je izgubila vsaka sled.

Glede na odlično organiziranost je moč sklepati, da so imeli roparji vse potrebne podatke o načinu vstopa v banko, seznanjeni so bili tudi z organizacijo varovanja in lokacijo sefov z "zanimivo" vsebino. Kje bi lahko te informacije pridobili, ni znano.

Kaj so roparji iskali?

Po mnenju strokovnjakov so se do njih prebili s pomočjo doslej še neidentificiranega notranjega obveščevalca. Najemnike sefov, ki so po obvestilu o ropu prispeli na kraj zločina, pa je presenetilo dejstvo, da so po tleh ležali številni dragi kamni, zlatnina, šopi bankovcev in ostale dragocenosti. Policija je po ropu potrdila sumničenja, namreč povedali so, da se je v sefe vlamljalo tudi selektivno.

Policisti so kljub veliki skeptičnosti javnosti in mnogih govoricah, scenarijih, teorijah zarote ... vse od leta 2005 zatrjevali, da preiskava še zdaleč ni zaključena. Na dnevni ravni se je srečevala delovna skupina, ki so jo sestavljali tako kriminalisti iz vse Slovenije kot tudi tehniki in analitiki.

O izsledkih so ves čas molčali, javnosti so sporočili zgolj to, da so pridobili posnetke z različnih videonadzornih sistemov. O ropu je bil obveščen tudi Interpol, dejanska povzročena škoda pa ni bila nikoli znana.

Morda je roparje izdal DNK, katerega sledi naj bi preiskovalci našli, v pomoč pa je verjetno bil tudi očividec, ki  je neznance opazoval pri begu.