EU je Acto izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Evropska komisija in 22 članic EU so nato sporazum podpisale konec januarja v Tokiu.
S podpisom se je sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Prav tako je za uveljavitev Acte potrebno soglasje Evropskega parlamenta.
Poleg tega je podpis Acte sprožil val protestov - 2,5 milijona ljudi z vsega sveta je podpisalo peticijo proti ratifikaciji sporazuma. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo Acte zamrznilo.
Vodja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar je v četrtek po odločitvi o zamrznitvi pojasnil, da se je vlada tako odločila, ker želi počakati, kako se bo razpletla razprava o Acti na ravni EU.
Pod točo kritik je Evropska komisija februarja odločila, naj Sodišče EU presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma.
V komisiji sicer sporazum branijo pred temi očitki in poudarjajo, da Evropejcem ne prinaša nič novega, temveč le povzema že obstoječa evropska pravila, saj je glavni namen Acte "izvoz" evropskih standardov v tretje države.
Acta je sicer ena od točk na dnevnem redu današnjega zasedanja Sveta za zunanje zadeve, posvečenega trgovinskim temam, na primer odnosom z Japonsko, Indijo, Rusijo in ZDA.
Slovenijo bo na zasedanju zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio.
